Na fotografiji Slavkina brata Vinko in Lojze Cetin, France Jurkotov in Stanko Mihatov – v lovu na merjasca.
Brkinski žlejbi
Brkinski hribčki se raztezajo vseskozi,
kot bila bi ketna s hribčki in žlebovi,
ki jih vežejo lepi zeleni gozdovi,
ta narava te pozdravi z lepimi darovi.
Ko tavaš po strminah in hribčkih,
gor in dol, kamor so žlebički,
ob zvirkih se ustaviš, kamor žlebiček se napravi,
to ti misliti da, kakšno silo ta voda ima.
Eden, dva in tri žlebički skupaj velik žleb naredijo,
da hitro voda napreduje in čez kamenje poskakuje,
veselo žubori, da ti šumečo glasbo naredi,
ko v blestečo deročo vodo se zagledaš, se zamisliš ti.
V tej vodi biserni dosti življenja živi,
rakci, ribe in še drugo se v nji skoti
vse polno življenja se v nji namnoži,
oh, kako pomirjajoče ti tekoča voda srce sprosti.
Za vsakim hribčkom izvirek iz zemlje beži,
teče do Padeža in mirno do reke Reke se spusti,
deroča v Škocjanski jami se izgubi
in misliš si, da te vode neobeden videl ni, kam beži.
Globoko pod zemljo reka Reka potuje,
brkinska voda pod kraško planoto raziskuje,
da pri Devinu na površje reka Timav se prikaže,
po reki do morja počasi se podi, da s slano morsko vodo se zavrti.
zapisala Slavka, dne 30. maja 2003
