Maja leta 1943 so partizani iz gradu izgnali oskrbnika nemškega rodu in druge prebivalce (sodnik Zupančič z družino), ječarja z družino in služkinji. Po tem pa so po ukazu partizanskega oficirja zažgali podstrešje, zgornje nadstropje in hlev ter prostor kjer so bile kočije. Dan po tem so prišli policisti in gasilci. Služkinje, Zupančičevi in nekateri domačini so uspeli rešiti nekaj stvari. Opremo in inventar so odnesli okoličani. Tisto, kar so Kersnikovi pred izgonom v Srbijo shranili pri domačinih iz sosednje vasi, so po vojni vrnili redki. Naslednji dan se je grad spet vnel, a ker ga partizani niso pustili gasiti je gorel še dva tedna. Vse kar je bilo lesenega, razen vhodnih vrat, je zgorelo.