Brezovnikovo pismo Franu Kocbeku z dne 26. 12. 1886, stran 2, 3

»Bolezen (jetiko) nakopala si je s tem, ker je po 2- ali 3-krat na teden hodila svojega v ječi zaprtega očeta v Celji obiskovati. Ker je bila jako nestrpljiva, včasih ni mogla dočakati, da bi voznik napregel, ter je včasih kar hitro peš naprej šla. Enkrat jo je tako peš grede dobil dež in mokra vsedla se je na voz ter se peljala v Celje k očetu. Od tega dne začela je bolehati. Bolehala je cele dve leti, vendar je hodila okrog. V postelji je bila le zadnja dva dni. Sila rada je igrala ‘whist’, dan pred smrtjo je igrala ‘whist’ v postelji.«