Zvonik ob cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici so postavili Bistričani leta 1882 in z njim nadomestili preslico s tremi odprtinami za zvonove, kot jo je narisal še Valvasor v 16. stoletju.
Zvonik je eleganten visok s tremi urami pod stožčastim zaključkom, medeninastim »jabolkom« in križem. Na zvoniku je proti zahodu vgrajena kamnita rozeta. Sliko je fotografski mojster Emil Maraž posnel 4. junija 1970, ko so potekala nekatera manjša zaščitna dela na zvoniku. Tedaj so tudi prebarvali pločevino na vršnem delu zvonika. Tudi na pogled so to bila zahtevna dela. Urno ploščo na severni strani zvonika, ki je bila poškodovana še od zadnje vojne so zakrpali s pločevinasto zaplato. Le-ta je kmalu izgubila barvo in rjasta zaplata, je še bolj kazila uro.
Prav te dni, po petdesetih letih, znova utrjujejo zvonik in kot kaže bo delo opravljeno bistveno bolje.
Tudi omenjeno rjasto zaplato na stolpni uri so odstranili in vgradili novo stekleno urno ploščo.
Spomnimo se, kako sta v pripovedi Antona Žnideršiča Košomata, domačina komentirala pred skoraj dvesto leti zgrajen zvonik:
– Lep je, lep in visok tudi.
– A kaj bo, ko bo zapihala ona naša burja!
– Vse delo zaman. In strošek tudi!
– Res, škoda ga je!
Je dodal drugi, ki je zvonik že videl na tleh!
(Anton Žnideršič, 1874-1947 posestnik, čebelarski strokovnjak, lastnik tovarne testenin PEKATETE, pomemben javni delavec v Ilirski Bistrici in na Slovenskem.)
(123, vč)
