Regrutje iz zagorske fare (Drskovče, Parje, Tabor, Zagorje na Pivki), 1939
So letnik 1921. Nikogar ni več med živimi. Prepoznavam njihove obraze: Maks, Karel, Tone, Ciril, Franc, Stane, Jakob, Lojz … In godce: brata Novak, Slavkota (s harmoniko) in Lojza (z bobnom), doma iz Parij, ter Zagorca Lojza Bergoča (s kitaro). Postavni, vendar še ne prav dozoreli 18-letniki so bili pozvani na »vizito«, tj. nabor v letu začetka 2. svetovne vojne (1939). Dekleta so jim dale obljubljene pušeljce, nadeli so si praznične klobuke, se razkošno okinčali s raznobarvnimi trakovi – ne vedoč, da je pred njimi tudi do 7 let nošenja vojaških uniform (najprej italijanskih, pozneje pa angleških in/ali partizanskih). A so se razen enega vsi, vsak s svojo odisejado, srečno vrnili v domače kraje. (sf)
