Anton Žnideršič (1874—1947), velečebelar, posestnik, tovarnar, solastnik prve kranjske tovarne testenin PEKATETE, ugleden občan Ilirske Bistrice, reformator slovenskega čebelarstva itd, se je zavedal, da ni dovolj znati čebelariti in ustvarjati pogoje za čim večji donos medu, potrebno je tudi znati predstaviti čebelje izdelke, jih reklamirati tudi v širši okolici, se udeleževati mednarodnih tekmovanj in razstav in na koncu med tudi prodati.
K njegovi zamisli so mnogo pripomogla tudi odličja, ki jih je prejemal za svoje izdelke. Bil je praktičen človek. Dal je izdelati celo vrsto razglednic s čebelarsko vsebino in jih razpošiljal poslovnim prijateljem, da celo po celi Evropi. Ob ustanovitvi čebelarskega društva v Ilirski Bistrici leta 1907 je društvu predlagal, da izda vrsto čebelarskih razglednic in si finančno opomore. Žal ga niso poslušali, fotografija je bila šele na pohodu in čeprav je obljubil, da bo založil denar za določeno količino razglednic, članov ni prepričal.
Pač pa je uspel, ko je svoj položaj utrdil v osrednjem odboru slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. V »Slovenskem čebelarju« je objavil oglas v katerem je pozval vse čebelarje, da mu pošljejo fotografije svojih čebelnjakov, da bi jih predstavil slovenski in širši javnosti. Izbral je štiri čebelnjake iz posameznih slovenskih dežel in jih objavil na skupni razglednici: predstavljeni čebelnjaki so bili: Čebelnjak Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, Notranjsko. Čebelnjak Janeza Strgarja iz Bitenj pri Kranju na Gorenjskem ter dva čebelnjaka iz Štajerske Čebelnjak Toplak iz Dornave in čebelnjak J. Jurančiča iz Sv. Andraža. V sredo razglednice so postavili sliko čebelarskega staroste in inovatorja dr. Ivana Dzierzona. Razglednica je nosila vzpodbudni naslov: »Vzorni čebelnjaki na slovenski zemlji«.
Žal je ohranjena samo ena takšna razglednica. Hrani jo Čebelarski muzej v Radovljici pa še ta je bila v izjemno slabem stanju. Poprosil sem g. prof. Draga Kolenca iz Postojne, da jo je računalniško obnovil!
Žnideršičev kozolec je v prvih letih po prvi vojni iz neznanega vzroka zagorel. Na pogorišču so italijanski orožniki našli nekaj starega zoglenelega orožja. Lastnika Antona Žnideršiča so obdolžili prevratniške dejavnosti in ga celo zaprli. (245/vč)
