Pomembno vlogo v povezavi med dolino reke Reke in Brkini je od nekdaj predstavljal Zerčanski must. Zaradi strateške lege je bil porušen med NOB, v zadnji osamosvojitveni vojni za Slovenijo pa so se prav na njem prebivalci uspešno upirali tankom, ki so prodirali proti mejnim prehodom z Italijo.
»Še ne dolgo tega, mogoče kakšnih 30 let nazaj, torej že v času, ko je po cestah že kar drvelo nekaj prevoznih sredstev, se nam je zdelo v Harijah samoumevno, da se odpravimo iz Harij v Ilirsko Bistrico peš po opravkih. Pa tudi pot za nazaj, čeprav se dviguje postopoma navkreber, nam ni povzročala posebnih težav. Običajno smo izbrali za prehod v Trnovo Zerčansči must, kljub temu, da je vodila čez Zemljakov jez bližnjica. Kajti bližnjica ni bila vedno uporabna, predvsem ob deževju, ko je voda narasla. Poleg tega je znala biti tudi nevarna, zaradi spolzkega kamnja,« o mostu pove Alenka Penko.
Fotografijo mladega para posneto na Zerčansčem mostu pri sedanji Rečici sem prejel iz Rima. Nekoč je krasila foto album neznane italijanske družine, ki je prebivala (po ostalih fotografijah sodeč) sprva v Trnovem, pozneje pa v zgornjih nadstropjih bistriške občinske palače. Par je očitno izkoristil kakšen lep dan za fotografiranje in tako ohranil podobo nekdanjega visokega kamnitega mostu z makadamsko cesto. V ozadju fotografije so vidni travniki, ki so danes del struge reke Reke, delno pa služijo za namene tovarne Lesonit. V ozadju so lepo vidni cerkev sv. Petra v Trnovem, Ahec in Kozlek.
Alenka Penko, Primož Rojc
