Bilo je v letih, ko smo na Bistriškem močno razmahnili planinstvo, še posebej med mladimi. Tokratni cilj je bil razgledni vrh Žabnika, visok 1.024 m, sredi Čičarije, ki kraljuje na Podgrajskim podoljem, Brkini in Bistriško dolino. Z dvema avtobusoma smo se približali cilju do Skadanščine in tu sestopili, dolga kolona mladih planincev, ki se je vila proti cilju. Mladinskim vodnikom so se pridružile tudi tovarišice učiteljice, nekaj staršev in Vojko Maglica, ravnatelj osnovne šole Podgrad, s skupino podgrajskih planincev, kjer smo prav v tem času ustanavljali šolsko planinsko skupino. Zapustili smo te štiri vasice, ki sestavljajo zadnjo Vas slovensko vas Golac. »Četiri sela – jedan Golac«, kot domačini slikovito opišejo, kako je s temi vasmi. Travnati vrh smo dosegli v dobri uri položne hoje in se naužili izjemnih razgledov po domačih Čičkih vaseh. Pešačili smo še dobre pol ure, prečkali Čičarijo do hrvaške vasi Vodice, kjer sta nas čakala oba avtobusa. Še slabo urico vožnje in že smo bili veseli in zadovoljni na svojih domovih.
Na Žabnik smo hodili še leta in leta, dokler nas ni, planinski prijatelj upokojeni pilot Miljenko Pavešić iz Ogulina opozoril, da mi prav za prav osvajamo vrh Oštrič in da je vrh Žabnika še dobrih 500 m globlje v Čičarijo. No, lepa reč. Vsaj 25 let smo hodili na napačen vrh. Je pa sam vrh kot se šika in tako lepo se ga vidi iz vseh bistriških vasi.
Na sliki: Izletniki na Žabnik oz. Oštrič 1056 m. Med njimi kar precej starih bistriških planincev še iz časov pred drugo vojno. (vč, 300)
