V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse bolj pogosto oglašali naši zdomci, ki so kdo ve iz katerih razlogov iskali stike s svojim domom, domačimi, prijatelji in ustanovami. Vse bolj smo bili poučeni, kako živijo v novih domovinah, kako so se znašli v tujem svetu ali pa tudi ne. Sledili so medsebojni obiski in osebni stiki. Utrjevale so se tudi vezi z uradnimi oblastmi. Tako smo zvedeli za mnoga društva v katerih so se naši domačini združevali in si oblikovali svoje bivanje v daljnih deželah.
Seveda so nas posebej zanima društva v katerih so delovali naši domačini. Sam sem bil navdušen nad javljanjem SLOVENSKEGA – DVOMESTNEGA DRUŠTVA SNEŽNIK IZ AVSTRALIJE. Zakonca Jaksetič iz podgorskih vasi sta poslala tudi fotografijo njihovega simbola Snežnika, vokvirjenega z nageljni v obliki srca. V srcu je fotografija pogorja, za katero bi težko rekli za katere planine gre. To slovensko društvo je delovalo in še deluje v dveh mestih Avstralije Albury – Wodoonga, ki sta celo vsako v svoji državi. Trenutno ga vodita predsednik Henry Sajn in tajnica Sonja Tinta.
V tem času deluje tudi Slovensko društvo Snežnik v Lichtensteinu, ki je do osamosvojitve Slovenije kot jugoslovansko društvo povezovalo izseljence iz vse nekdanje Jugoslavije. Društvo je vodil g. Kranjec in je redno poročal o društvenem delovanju. Več o tem društvu kdaj drugič.
V Lovranu v Kvarnerskem zalivu že od leta 2005 deluje Slovensko kulturno prosvetno društvo Snežnik. Društvo od ustanovitve vodi g. Vasja Simončič. In zakaj ime po Snežniku? Ker se prav s pomola v Lovranu vidi Snežnik v Sloveniji. Tako imajo meščani Lovrana edinstveno priliko, da iz svojega mesta uživajo v pogledu na delček svoje domovine Slovenije! (Glej članek g. Toma Šajna, na Googlu!). G. Vasja Simončič nam je tudi prijazno zbral vse dosegljive podatke o sokolskem zletu v Lovranu 1912.
(VČ/440)
