Kinooperaterska kabina v Metliki je bila prelepljena s filmskimi plakati. Mnogi so tudi v srbohrvaščini, saj slovenskih prevodov vedno ni bilo. Čeprav naj bi bili tuji filmi, predvajani v Metliki, podnaslovljeni s slovenskimi podnapisi, je večkrat prišel film zgolj s srbohrvaškimi, kar pa večine gledalcev ni prehudo motilo. Filme so po železnici v Metliko pošiljala kinematografska podjetja iz cele Jugoslavije, zato je večkrat prišlo do pomote pri jeziku podnapisov.
Kinopredstave v Metliki so bile večinoma ob petkih in nedeljah, in sicer po dva filma. V petek so prvega vrteli ob 18. uri in drugega ob 20. uri. V nedeljo so bile predstave ob istih urah, a v obratnem vrstnem redu. Kinopredstave v Metliki so obiskovali tudi gledalci iz sosednje Hrvaške, ki so bili včasih tudi v večini. Z razvojem videa je število obiskovalcev kinopredstav upadalo.
Zaradi zmanjševanja obiska in posledično večjih stroškov je nekaj let potekalo tudi sodelovanje s kinom iz Črnomlja. Isti film se je ob koncu tedna predvajal tako v Metliki kot v Črnomlju, stroški pa so se delili. Obisk se je še vedno manjšal in mnoge predstave so tudi odpadle. Redna kino dejavnost je počasi ugasnila.