Oddelek za otroke in mladino, imenovan Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana, se je v 60 letih Koroške osrednje knjižnice razvil v središče raznovrstne dejavnosti tako za najmlajše kot najstarejše »mladinske« uporabnike. Knjižnica dobiva v hitrem vsesplošnem razvoju družbe vse pomembnejšo in raznovrstnejšo vlogo in že dolgo ni več le »izposojevalnica in bralnica«. Zadnje leto smo v dejavnosti v knjižničnem okolju vključili tudi starše predšolskih otrok, in sicer pri projektu Predšolska bralna značka Petra Nosa.
Projekt smo vzpostavili skupaj z vsemi vrtci Mežiške doline in v sodelovanju s starši, v prizadevanju za vzpostavitev in ohranjanje kulture družinskega branja. Za cilj smo si postavili tudi dolgoročno in kvalitetno knjižno in knjižnično vzgojo otrok, ki vključujeta pozitiven odnos do knjig in branja ter navajanje otrok k obisku knjižnice že v predšolskem obdobju.
Pri pobudi za vključitev v projekt Predšolska bralna značka Petra Nosa smo vzgojiteljicam ponudili različne oblike sodelovanja. Za starše in otroke smo v knjižnici pripravili obširen priporočilni (a povsem neobvezujoč – otroci so lahko prebrali katere koli 4 knjige) seznam knjig, ki smo ga poslali tudi vrtcem. Otroci so knjige po izbiri brali doma s starši, z vzgojiteljicami v vrtcu in tudi z nami v knjižnici.
Pripravili smo pisno priporočilo za starše, pri katerem se mi zdi pomembno, da je dovolj poudarjena neobveznost priporočilnega seznama, prijetnost branja in lastne izbire branja, predvsem pa izogibanje vsakršni prisili in tekmovanju. Tudi v izogib prisili, primerjavam in tekmovanju smo postavili nizke zahteve: za Predšolsko bralno značko Petra Nosa so otroci morali obnoviti ali z ilustracijo ponazoriti vsebino štirih prebranih knjig (veljal je tudi obisk ure pravljic ali lutkovne predstave). Otrokom smo razdelili kartončke, v katere so za vsako prebrano oziroma poslušano knjigo dobili žig z motivom Petra Nosa.
Skupinam otrok v vrtcu smo ponudili ure pravljic v knjižnici (tudi v naših enotah po Mežiški dolini), ki so bile navadno pospremljene z vodenjem po knjižnici in primerno razlago knjižničnih pravil.
Dogovorili smo se tudi za obiske knjižničark-pravljičark v vrtcih. Tam smo skupaj potovali po pravljičnih svetovih, nato pa, če nam je vrtčevski urnik le dopuščal, tudi likovno ustvarjali ali celo dramatizirali prebrano. Na takšne obiske sva pravljičarki s seboj vedno odnesli pravljični kovček, poln zabavnih igralnih knjig.
Sodelujočim vrtcem smo večkrat odprli vrata krajevnih knjižnic izven njihovega delovnega časa, da so si lahko otroci izposodili knjige sami in jih odnesli v vrtec ali domov.
Ponudili smo jim tudi 7 lutkovnih predstav, med katerimi so nam eno zaigrali celo otroci sami. To je bila lutkovna predstava Muca Copatarica, zaigrala pa jo je skupina otrok iz vrtca Solzice pod vodstvom vzgojiteljice Cvetke Jelen.
Ob koncu šolskega leta smo vrtcem ponudili razstavni prostor v mladinskem oddelku Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Tam so svoja likovna izražanja in doživljanja ob leposlovju letos objavili otroci in vzgojiteljice iz vrtca Solzice, te so še posebej prikazale, kako pestro so projekt Predšolske bralne značke Petra Nosa izvajali v njihovem vrtcu.
Junija smo sodelujočim otrokom podelili priznanja in pripravili kar 6 ponovitev lutkovne predstave lutkovne sekcije Mavrica Zdravilo za miško. Ob tem naj ne gre mimo vsa pohvala in zahvala vzgojiteljicam iz vrtca Šentjanž, ki sestavljajo lutkovno sekcijo Mavrica.
Z vzgojiteljicami v vseh vrtcih smo se dogovorili le o okvirnih pravilih sodelovanja, pri čemer so imele vsaka zase še mnogo manevrskega prostora. To se je izkazalo za zelo dobrodošlo, saj je projekt v vsakem vrtcu zaživel malce po svoje. Nekateri so projekt vzeli pod svojo streho kot krožek, drugje je bil to celoletni projekt celotnega vrtca; v enem izmed vrtcev so znali starše bolj kot drugje pripraviti k sodelovanju, kot smo si ga zastavili na začetku; v drugem so otroci v okviru vrtca vsak teden obiskovali krajevno knjižnico in tam brali skupaj z vzgojitelji in si izposojali knjige. S temi različicami smo dobili kar nekaj kažipotov za nadaljnje delo, vrtci pa si bodo prav tako lahko izmenjevali izkušnje in si med seboj sposojali ideje.
Že v prvem letu Predšolske bralne značke Petra Nosa so sodelovali vsi vrtci v Mežiški dolini, skupno 504 otroci: Vrtec Ravne (318 otrok), Vrtec Prevalje (63), Vrtec Mežica (100) in Vrtec Črna na Koroškem (23).
Veseli in ponosni smo, da smo spodbudili tako raznovrstno in pozitivno dogajanje v vseh vrtcih Mežiške doline in da smo konec koncev tudi sami del tega dogajanja. Za naslednje šolsko leto smo si z vrtci že obljubili nadaljevanje sodelovanja.
Mag. Jelka Kos in univ. dipl. bibl. Lea Vaukan
Pri pobudi za vključitev v projekt Predšolska bralna značka Petra Nosa smo vzgojiteljicam ponudili različne oblike sodelovanja. Za starše in otroke smo v knjižnici pripravili obširen priporočilni (a povsem neobvezujoč – otroci so lahko prebrali katere koli 4 knjige) seznam knjig, ki smo ga poslali tudi vrtcem. Otroci so knjige po izbiri brali doma s starši, z vzgojiteljicami v vrtcu in tudi z nami v knjižnici.
Pripravili smo pisno priporočilo za starše, pri katerem se mi zdi pomembno, da je dovolj poudarjena neobveznost priporočilnega seznama, prijetnost branja in lastne izbire branja, predvsem pa izogibanje vsakršni prisili in tekmovanju. Tudi v izogib prisili, primerjavam in tekmovanju smo postavili nizke zahteve: za Predšolsko bralno značko Petra Nosa so otroci morali obnoviti ali z ilustracijo ponazoriti vsebino štirih prebranih knjig (veljal je tudi obisk ure pravljic ali lutkovne predstave). Otrokom smo razdelili kartončke, v katere so za vsako prebrano oziroma poslušano knjigo dobili žig z motivom Petra Nosa.
Skupinam otrok v vrtcu smo ponudili ure pravljic v knjižnici (tudi v naših enotah po Mežiški dolini), ki so bile navadno pospremljene z vodenjem po knjižnici in primerno razlago knjižničnih pravil.
Dogovorili smo se tudi za obiske knjižničark-pravljičark v vrtcih. Tam smo skupaj potovali po pravljičnih svetovih, nato pa, če nam je vrtčevski urnik le dopuščal, tudi likovno ustvarjali ali celo dramatizirali prebrano. Na takšne obiske sva pravljičarki s seboj vedno odnesli pravljični kovček, poln zabavnih igralnih knjig.
Sodelujočim vrtcem smo večkrat odprli vrata krajevnih knjižnic izven njihovega delovnega časa, da so si lahko otroci izposodili knjige sami in jih odnesli v vrtec ali domov.
Ponudili smo jim tudi 7 lutkovnih predstav, med katerimi so nam eno zaigrali celo otroci sami. To je bila lutkovna predstava Muca Copatarica, zaigrala pa jo je skupina otrok iz vrtca Solzice pod vodstvom vzgojiteljice Cvetke Jelen.
Ob koncu šolskega leta smo vrtcem ponudili razstavni prostor v mladinskem oddelku Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Tam so svoja likovna izražanja in doživljanja ob leposlovju letos objavili otroci in vzgojiteljice iz vrtca Solzice, te so še posebej prikazale, kako pestro so projekt Predšolske bralne značke Petra Nosa izvajali v njihovem vrtcu.
Junija smo sodelujočim otrokom podelili priznanja in pripravili kar 6 ponovitev lutkovne predstave lutkovne sekcije Mavrica Zdravilo za miško. Ob tem naj ne gre mimo vsa pohvala in zahvala vzgojiteljicam iz vrtca Šentjanž, ki sestavljajo lutkovno sekcijo Mavrica.
Z vzgojiteljicami v vseh vrtcih smo se dogovorili le o okvirnih pravilih sodelovanja, pri čemer so imele vsaka zase še mnogo manevrskega prostora. To se je izkazalo za zelo dobrodošlo, saj je projekt v vsakem vrtcu zaživel malce po svoje. Nekateri so projekt vzeli pod svojo streho kot krožek, drugje je bil to celoletni projekt celotnega vrtca; v enem izmed vrtcev so znali starše bolj kot drugje pripraviti k sodelovanju, kot smo si ga zastavili na začetku; v drugem so otroci v okviru vrtca vsak teden obiskovali krajevno knjižnico in tam brali skupaj z vzgojitelji in si izposojali knjige. S temi različicami smo dobili kar nekaj kažipotov za nadaljnje delo, vrtci pa si bodo prav tako lahko izmenjevali izkušnje in si med seboj sposojali ideje.
Že v prvem letu Predšolske bralne značke Petra Nosa so sodelovali vsi vrtci v Mežiški dolini, skupno 504 otroci: Vrtec Ravne (318 otrok), Vrtec Prevalje (63), Vrtec Mežica (100) in Vrtec Črna na Koroškem (23).
Veseli in ponosni smo, da smo spodbudili tako raznovrstno in pozitivno dogajanje v vseh vrtcih Mežiške doline in da smo konec koncev tudi sami del tega dogajanja. Za naslednje šolsko leto smo si z vrtci že obljubili nadaljevanje sodelovanja.
Mag. Jelka Kos in univ. dipl. bibl. Lea Vaukan