V Koroški osrednji knjižnici smo v torek, 17. decembra 2013, počastili izid monografije ‘Na planoti Ravne’, zgodbe in zgodovine prostora na terasasti ravnici nad mestom, avtoric Simone Šuler Pandev in Simone Vončina. Ta žlahtna monografija je (zaenkrat) zadnje dejanje zgodbe, ki smo jo začeli lanskega leta z domoznansko razstavo z istoimenskim naslovom.
Slovesnost ob izidu smo si zamislili kot nekakšno potovanje skozi čas. Želeli smo nas in naše zveste obiskovalce popeljati kar nekaj stoletij nazaj, v čas prehoda med srednjim vekom in renesanso, približno takrat, ko so na tej prodnati terasasti ravnici nad dolino začeli zidati kamen na kamen in je svojo prvotno podobo dobival bodoči grad Streiteben. Ob zgodbi in starodavni glasbi smo odstrli tančice časa in se znašli v času srčnih vitezov, pridnih obrtnikov, v času, ko so ljudje verjeli v moč čudežev …
V goste smo povabili zgodovinske graščake z gradu Struga na Dolenjskem, v neposredni soseščini gradu Otočec. Z nami so bili gospa Eleonora Sobjeska z Rihemberka in Struge, njen brat Leonhard della Torre ter vitez in kovač Borimir Čudovan. Eleonora in Leonhard sta nam s čarobnim glasom ter ob spremljavi kitarske lutnje in cistre, skozi ljudske pesmi in avtorsko uglasbena ljudska besedila z njune zgoščenke Gitice, predstavila presenetljivo razmišljanje naših prednikov. Da smo kljub Eleonorinemu glasu ostali trdno pri zemlji nam je kovač in vitez Borimir orisal tudi čas vitezov, predstavil njihovo poslanstvo, pomen ter viteško opremo, ki jo kuje sam v kovačiji na Strugi.
Ideja o poglobljeni predstavitvi zgodovine in življenja na ‘planoti Ravne’ v smislu domoznanske razstave se je začela rojevati že pred nekaj leti.
Kulturno-izobraževalno in športno središče kraja, ki se je kot nekakšna protiutež železarstvu razvilo na planotasti ravnici nad mestom, je nudilo dovolj dopadljive vsebine in širine.
Ko sva pričeli brskati in zbirati fotografsko gradivo, sva ugotovili, da je zgodba tega prostora vsebinsko tako bogata, da se je načrtovano število panojev za razstavo v letu 2012 kar hitro podvojilo. V namen te razstave sva združili bogate fonde fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja. Svoje fotografije je prijazno dala na vpogled tudi Zveza športnih društev Ravne. Razstava je bila zanimiva, dobro obiskana in se je v digitalni obliki tudi ohranila na portalu Kamra (www.kamra.si).
Ob odprtju razstave je župan Občine Ravne, mag. Tomaž Rožen, predlagal, da bi gradivo, zbrano na razstavnih panojih, dobilo svojo knjižno obliko. Klasična knjiga je osnova, vzameš jo v roke, prebiraš, kroži med ljudmi, podariš jo drugemu … Z veseljem sva zgrabili namig in takoj zastavili načrt za monografijo ‘Na planoti Ravne’, ki je po posvetu vodstva knjižnice in občine dobila zeleno luč. Naslednje dejanje naše zgodbe se je tako začelo odvijati …
Izobilje slikovnega materiala je pri sami postavitvi razstave narekovalo bolj skope opise fotografij. Gradivo v pričujoči knjigi je temeljiteje dokumentirano in viri navedeni v skladu z načeli stroke. Besedila so večinoma v drugotnem planu; o gradnji gimnazije, o zgodovini knjižnice je bilo že veliko napisanega, objavljenega v samostojnih edicijah in prispevkih. V tej knjigi je bistvo večinoma povedano z besedami, citati graditeljev, med katerimi najbolj sveti gotovo ime dr. Franca Sušnika – nestorja kulturnih inštitucij, ki so sooblikovale ta prostor. Malo več sva se razpisali pri sami stavbni zgodovini osrednjega poslopja – gradu, okoli katerega se zgodba začenja … Namerno sva jo zaključili s prelomom tisočletja, še s podobo ‘stare Študijske knjižnice’, kot jo je ob jubilejnem 50. letu obstoja, leta 1999, zabeležil fotograf Tomo Jeseničnik. Že naslednje leto je bil izdelan konzervatorski program in smernice za obnovo gradu Ravne za potrebe nove sodobne knjižnice.
Veseli sva, da je s sodelovanjem vseh pomembnih inštitucij, s katerimi si delimo prostor ‘na planoti Ravne’, ugledala luč najprej razstava in sedaj še knjiga. Zagotovo bi izdelek lahko bil še boljši, bogatejši, a želje skoraj vedno presegajo trenutno omejene finančne vire.
V prvi vrsti bi se radi zahvalili naši direktorici, mag. Ireni Oder, za posluh in podporo pri izvedbi tovrstnih projektov. Velika zahvala Koroškemu pokrajinskemu muzeju, še posebej Mirku Osojniku, dr. Karli Oder in Saši Djura Jelenko. Hvala gospe Mileni Zagernik, da nam je omogočila vpogled v fototeko Zveze športnih društev ter Občini Ravne in županu za finančno podporo.
Hvala fotografu Tomu Jeseničniku za vse koristne nasvete in pripravo slikovnega gradiva že pri sami razstavi. Grafična podoba monografije, ki je pred vami, je rezultat njegovega sodelovanja in ustvarjalne naveze z oblikovalcem Andrejem Knezom. Hvala.
avtorici
V goste smo povabili zgodovinske graščake z gradu Struga na Dolenjskem, v neposredni soseščini gradu Otočec. Z nami so bili gospa Eleonora Sobjeska z Rihemberka in Struge, njen brat Leonhard della Torre ter vitez in kovač Borimir Čudovan. Eleonora in Leonhard sta nam s čarobnim glasom ter ob spremljavi kitarske lutnje in cistre, skozi ljudske pesmi in avtorsko uglasbena ljudska besedila z njune zgoščenke Gitice, predstavila presenetljivo razmišljanje naših prednikov. Da smo kljub Eleonorinemu glasu ostali trdno pri zemlji nam je kovač in vitez Borimir orisal tudi čas vitezov, predstavil njihovo poslanstvo, pomen ter viteško opremo, ki jo kuje sam v kovačiji na Strugi.
Ideja o poglobljeni predstavitvi zgodovine in življenja na ‘planoti Ravne’ v smislu domoznanske razstave se je začela rojevati že pred nekaj leti.
Kulturno-izobraževalno in športno središče kraja, ki se je kot nekakšna protiutež železarstvu razvilo na planotasti ravnici nad mestom, je nudilo dovolj dopadljive vsebine in širine.
Ko sva pričeli brskati in zbirati fotografsko gradivo, sva ugotovili, da je zgodba tega prostora vsebinsko tako bogata, da se je načrtovano število panojev za razstavo v letu 2012 kar hitro podvojilo. V namen te razstave sva združili bogate fonde fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja. Svoje fotografije je prijazno dala na vpogled tudi Zveza športnih društev Ravne. Razstava je bila zanimiva, dobro obiskana in se je v digitalni obliki tudi ohranila na portalu Kamra (www.kamra.si).
Ob odprtju razstave je župan Občine Ravne, mag. Tomaž Rožen, predlagal, da bi gradivo, zbrano na razstavnih panojih, dobilo svojo knjižno obliko. Klasična knjiga je osnova, vzameš jo v roke, prebiraš, kroži med ljudmi, podariš jo drugemu … Z veseljem sva zgrabili namig in takoj zastavili načrt za monografijo ‘Na planoti Ravne’, ki je po posvetu vodstva knjižnice in občine dobila zeleno luč. Naslednje dejanje naše zgodbe se je tako začelo odvijati …
Izobilje slikovnega materiala je pri sami postavitvi razstave narekovalo bolj skope opise fotografij. Gradivo v pričujoči knjigi je temeljiteje dokumentirano in viri navedeni v skladu z načeli stroke. Besedila so večinoma v drugotnem planu; o gradnji gimnazije, o zgodovini knjižnice je bilo že veliko napisanega, objavljenega v samostojnih edicijah in prispevkih. V tej knjigi je bistvo večinoma povedano z besedami, citati graditeljev, med katerimi najbolj sveti gotovo ime dr. Franca Sušnika – nestorja kulturnih inštitucij, ki so sooblikovale ta prostor. Malo več sva se razpisali pri sami stavbni zgodovini osrednjega poslopja – gradu, okoli katerega se zgodba začenja … Namerno sva jo zaključili s prelomom tisočletja, še s podobo ‘stare Študijske knjižnice’, kot jo je ob jubilejnem 50. letu obstoja, leta 1999, zabeležil fotograf Tomo Jeseničnik. Že naslednje leto je bil izdelan konzervatorski program in smernice za obnovo gradu Ravne za potrebe nove sodobne knjižnice.
Veseli sva, da je s sodelovanjem vseh pomembnih inštitucij, s katerimi si delimo prostor ‘na planoti Ravne’, ugledala luč najprej razstava in sedaj še knjiga. Zagotovo bi izdelek lahko bil še boljši, bogatejši, a želje skoraj vedno presegajo trenutno omejene finančne vire.
V prvi vrsti bi se radi zahvalili naši direktorici, mag. Ireni Oder, za posluh in podporo pri izvedbi tovrstnih projektov. Velika zahvala Koroškemu pokrajinskemu muzeju, še posebej Mirku Osojniku, dr. Karli Oder in Saši Djura Jelenko. Hvala gospe Mileni Zagernik, da nam je omogočila vpogled v fototeko Zveze športnih društev ter Občini Ravne in županu za finančno podporo.
Hvala fotografu Tomu Jeseničniku za vse koristne nasvete in pripravo slikovnega gradiva že pri sami razstavi. Grafična podoba monografije, ki je pred vami, je rezultat njegovega sodelovanja in ustvarjalne naveze z oblikovalcem Andrejem Knezom. Hvala.
avtorici