V Koroškem pokrajinskem muzeju so meseca marca 2014, odprli razstavo štirih predmetov egipčanskega porekla, ki so del večje zapuščine Jakoba Sokliča in spadajo v Sokličevo zbirko. Na razstavi se predstavljajo štirje kipci: božanstvo s kar tremi imeni leseni Ptah-Sokar-Oziris, boginja Taweret, bronasti kipec Ozirisa in kipec Ušebti.
Kar dve leti so bili kipci del obnovitvenega procesa restavratorke dr. Sonje Perovšek iz Narodnega muzeja Slovenije in predmet številnih raziskav. Vse štiri predmete je z napravo XRF analiziral dr. Matej Dolenec iz Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Brez fizičnega posega v predmet je odčital kemijsko sestavo različnih materialov. Njegove analize predvsem potrjujejo, da so vsi štirje predmeti zbirke originali iz dinastičnih obdobij, ne pa ponaredki, ki so se množično nakopičili v 19. stoletju. Ob taki zbirki je bilo zelo pomembno mnenje strokovnjakov in posebej za to priložnost je avstrijska egiptologinja dr. Elfriede Haslauer naredila kratko ekspertizo kipa Ptah-Sokar-Oziris in figurice ušebti. Zelo dragocen je prispevek Inje Dolar, študentke umetnostne zgodovine, ki je pripravila diplomsko nalogo o boginji Taweret s poudarkom na amuletih, shranjenih v zbirkah slovenskih muzejev. V nalogi je posebej izpostavila Taweret iz Sokličeve zbirke, saj je pri nas res izjemen primer amuletskega tipa. Nedvomno največji prispevek o egipčanski predmetih iz Sokličeve zbirke pa je delo dr. Marka Freliha iz Slovenskega etnografskega muzeja Slovenije.
Jakob Soklič je bil rojen 7. maja 1893 v vasi Ribno pri Bledu. Po končanem študiju bogoslovja je bil v Ljubljani leta 1917 posvečen v mašnika. Leta 1933 je bil premeščen za mestnega župnika v Slovenj Gradec, tu je kasneje opravljal tudi naloge dekana. Umrl je 21. decembra 1972 v slovenjgraški bolnici. Pokopan je na starotrškem pokopališču.
Zaradi svoje aktivne vloge pri ohranjanju in dostopnosti premične kulturne dediščine velja Jakob Soklič za prvega muzejskega delavca v Slovenj Gradcu. Kot ljubiteljski umetnostni zgodovinar ter strasten zbiralec starin je bil predan raziskovanju slovenjgraške mestne zgodovine. Leta 1937 je v prostorih mestnega župnišča odprl za javnost Sokličev muzej. Bil je izjemno spoštovan in cenjen ter velika avtoriteta, hkrati pa je z meščani vzpostavil pristen odnos, zaradi česar so mu ti mnoge predmete kulturne dediščine v zbirko podarili, nekaj jih je tudi sam odkupil ali zamenjal. Predmeti so izvorno arheološki, zgodovinski, kulturno-zgodovinski in etnološki; liturgični predmeti; zbirka pohištva, bogata zbirka slik 18. in 19. stoletja ter zbirka sodobne likovne umetnosti.
Sokličev muzej je bival v prostorih župnišča v Slovenj Gradcu 76 let, dokler predmetov nismo maja 2013 preselili v prostore Koroškega pokrajinskega muzeja. Koncept nove postavitve se osredotoča na Sokličev pogled na svet, saj skozi predmete sledimo njegovi zgodbi ljubiteljskega umetnostnega zgodovinarja, duhovnika, Sokličevemu zasebnemu življenju in njegovi vlogi zbiralca tuje ter varuha domače kulturne dediščine.
Mag. Simona Javornik Ristič
