Pred natanko 140. leti (15. mihalschka 1875) je Imre Agustič (1837-1879), publicist, časnikar, stenograf in prevajalec iz Murskih Petrovcev, v Budimpešti postavil temelje prekmurski publicistiki. Izdal je Kazájôcsi broj (Poskusno številko) prvega prekmurskega časopisa Prijátel.
Prijátel je izhajal v letih 1875-1879, sprva kot mesečnik v madžarskem črkopisu s podnaslovom Znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine, potem pa kot polmesečnik v gajici, kar je vplivalo tudi na spremembo podnaslova v Znanost razšerjüvajoče slovenske novine. Agustič je časopis vsa leta izhajanja urejal sam in v glavnem tudi sam pisal vanj, zato ne preseneča, da je po njegovi smrti časopis prenehal izhajati – zadnja številka naj bi izšla dva dni pred njegovo smrtjo.
Časopis je bil namenjen Slovencem na Ogrskem in sicer si je Agustič prizadeval, da bi svojim rojakom ponudil raznovrstno informacijo v razumljivem jeziku kot jih tudi narodnostno in kulturno informiral. Obenem naj bi Prekmurci dobili občutek povezanosti s Slovenci onkraj Mure kakor tudi pravico do narodnostnega obstoja, lastnega jezika ter duhovnega in materialnega razvoja.
Časopis je bil znan tudi v osrednjeslovenskem prostoru, vendar pa so bili prvotni odzivi negativni, predvsem zaradi madžarskega okolja in nerazumevanja prekmurske knjižne tradicije. Morda preseneča, a tudi sami Prekmurci časopis sprva niso sprejeli z odprtimi rokami, vendar so sčasoma tako eni kot drugi začeli dojemati pozitivno poslanstvo časopisa in Agustičev dejanski namen, ki ga je vodil skozi vsa leta urejanja in izdajanja časopisa.
