Murska Sobota se z imenom Murazombatha prvič omeni 16. julija 1348, in sicer kot kraj, ki leži ob cesti, ki pelje iz mesta Radgona. Prvotno naselje je na podlagi materialnih ostankov in dokumentov bilo v bližini takratne in tudi sedanje katoliške cerkve, kakor to ponazarja dodana razglednica.
Ime Sobota naj bi bilo slovanskega izvora in izhajalo iz osebnega imena Sabota (sabbatum). V najstarejših ohranjenih dokumentih iz 14. stoletja se Sobota pojavlja z dodatkom Mura in imenskimi oblikami –zombata, -zumbata, -zumbota, -zumbotha, -sombatha, v 15. stoletju se oblika spremeni v –shombath, -zombathya, potem v 17. stoletju v obliko –szombat, v 18. stoletju pa se zasledijo predvsem oblike brez pridevnika Mura (Murai, Muray), in sicer Szobota, Szobotha, Sobotha, kar je sicer v madžarskem črkopisu zapisana slovenska ljudska oblika. Pojavlja se tudi nemško ime Olsnitz, sicer pa so jo domačini vedno imenovali le Sobota. Razvijala se je ob pomembni cestni povezavi med nemškim in madžarskim prostorom, na območju med katoliško cerkvijo in sedežem fevdalne posesti v gradu. Kot mesto (civitas Murazumbota) se prvič omenja leta 1366, drugič 1431, a se od 14. stoletja predvsem omenja kot trg (oppidum). Sobota je imela tudi pravico prirejanja sejmov, ki ji jo je leta 1479 dodelil kralj Matija Korvin in ta tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. Srednjeveško Soboto je zaznamovala družina Szechy, od 18. stoletja naprej pa grofje Száparyji. Upravno je spadala pod Železno županijo, cerkveno pa pod škofijo Győr (od 1777 naprej pod škofijo v Szombathelyju). Z 19. stoletjem se je začel gospodarski razvoj in ta čas se imenuje tudi zlata doba, saj jo zaznamujejo številna nova odkritja, pridobitve in s tem posledično tudi bogatejši življenski slog. Povsem novo obdobje pa se za Soboto začenja v 20. stoletju, ko je območje današnjega Prekmurja pripadlo novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
16. julij je za Mursko Soboto pomemben praznik in kot takega ga praznuje tudi Mestna občina Murska Sobota, kot svoj občinski praznik.
Literatura:
Fujs, M.: Kratek pregled zgodovine Sobote. Zbornik soboškega muzeja 11-12 (ur. Franc Kuzmič). Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2008, str. 171-192.
Fujs, M.: Med podeželjem in mestom: urbani razvoj Murske Sobote med leti 1850-1920. Med podeželjem in mestom. Murska Sobota 1850-1920: katalog razstave v okviru projekta pHisculture – Spoznajmo skupno preteklost v kulturnem sodelovanju za prihodnost. Čakovec: Muzej Međimurja Čakovec, 2015, str. 15-30.
