11. julija 1981 je v Žireh umrl Anton Jobst, slovenski skladatelj, organist in pedagog

Udeležil se je prve svetovne vojne (1915-1920). Boril se je v Galiciji, kjer je bil ranjen, in na soškem bojišču. Tu je bil ujet in poslan  v italijansko ujetništvo v Albaniji. Po drugi sv. vojni pa je bil zaradi političnih razmer tistega časa konfiniran v Celovec (1945-1947), kjer je služboval na celovškem glasbenem konservatoriju.

Skladateljev kompozicijski prvenec je mašna pesem Pred bogom pokleknimo (za mešani zbor in orgle), ki je bila l. 1912 objavljena v Cerkvenem glasniku. Jobst je bil predvsem cerkveni glasbenik. Njegov obsežen glasbeni opus obsega 641 rokopisnih in tiskanih del (438 posvetnih: 6 spevoiger, 170 instrumentalnih del, 262 skladb za zbore; 203 sakralnih: 12 mašnih pesmi, 191 pesmi za zbor). Njegov prvi ustvarjalni vrhunec je bil med obema vojnama, ko je prvič zablestel s številnimi cerkvenimi skladbami (zbori z orgelsko spremljavo in orgelske skladbe), in po drugi svetovni vojni (mladinski zbori na posvetnem področju ter solistična instrumentalna orgelska dela). Njegove skladbe so objavljale glavne slovenske glasbene revije (Cerkveni glasbenik, Zbori, Pevec, Vestnik prosvetnih zvez, Nova muzika, Grlica idr.) ter ugledna italijanska revija I maestri dell’ organo. Najbolj odmevne so bile njegove adventne, božične, postne, velikonočne, evharistične in darovanjske pesmi ter maša Bog na svoj rod se ozri, s podnaslovom Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle, ki je doživela veliko izdaj.
Velja za skladatelja samouka, brez kakršnekoli kompozicijske šole, ki je šel svojo pot predvsem v harmoniji in harmonskem postopku. V svoje delo je skušal vnesti čim več pristno slovenskih motivov. Stilno se je Jobst gibal med romantiko in pozno romantiko, vendar le na nekaterih kompozicijskih področjih. Na področju cerkvenih skladb (maše) velja za nadaljevalca Premrlove kompozicijske šole. Jobstova glasba je melodiozna, spevna, gibčna in občuteno topla. Pogosto začenja pesem s solo ali enoglasnim petjem, čemur sledi zbor.30. 10. 2011 je Muzejsko društvo Žiri odkrilo dvojezično spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Koroškem. Po njem se imenujejo nekatere ceste in ulice v Žireh. V parku pred osnovno šolo stoji njegov spomenik, delo akademskega slikarja Metoda Frlica. Leta 1983 je bil o njem posnet dokumentarni film. Ob 120-letnici skladateljevega rojstva je izšla priložnostna poštna znamka.
Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja: red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1965), veliko plaketo Občine Škofja Loka (1972), cerkveno odlikovanje red viteza Gregorija (1972), Prešernovo nagrado (1976), Gallusovo plaketo ZKO Slovenije (1981) itd.