Koprski trgi na starih razglednicah

Najdlje vlada Beneška republika, ko Koper doživi močan gospodarski in kulturni razcvet. Ostanki beneškega obdobja so vidni v mestni arhitekturi, ki je kljub novodobnim posegom ohranila svoj srednjeveški videz. Koper je zato tudi vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. V tistem obdobju je Koper otok, obdan z obzidjem in povezan s kopnim z lesenim mostom, varuje ga mogočna trdnjava, Levji grad. Okrog mesta se raztezajo obširne soline. V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne, pod vladavino Napoleonovega francoskega cesarstva in Habsburške monarhije, se začne Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. Začnejo se krčiti soline, ki so leta 1912 dokončno opuščene, mesto samo pa začne izgubljati podobo otoka. Pod Kraljevino Italijo popolnoma izgubi otoški videz. Čas po drugi svetovni vojni prinese dokončno postavitev meje, ko Koper pripade takratni Jugoslaviji in doživi nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici. Ob mestu se razvije mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper.