Pred Tomšičevo žago je bilo na kolih postavljeno leseno korito čez travnik do lužilnice. Obraščeno je bilo z debelim, zelenim mahom, po njem je tekla od sonca pogreta voda. To korito smo otroci uporabljali za drsanje kot tobogan: če si stekel in se hitro usedel, te je neslo kar nekaj metrov daleč. To je bil čisto drugačen občutek kot na današnjih plastičnih toboganih. Naše zadnjice in kopalke so bile seveda zeleno obarvane. Namesto detergentov, ki »odstranjujejo vse madeže«, smo uporabljali zelo učinkovite sirkove krtače.
Vodni tobogan
Preberi več
Fotogalerija
