Bučarjeva hiša stoji v križišču Adamičeve in Stranske ceste.
Bučarjevi so bili posestniki iz Stranske vasi, njihova hiša stoji nalevi strani Adamičeve ceste, na križišču stare državne ceste proti Dolenjski inlokalne ceste proti zdravstvenemu domu, Brinju in Perovemu. France Bučarst. (1903-1945) se ni vrnil iz Kočevja in je zapisan med vojne žrtve naspominski plošči na grosupeljski cerkvi. Domačijo je podedoval sin Milan (žepokojni), drugi sin France pa je nekaj časa kmetoval doma, nato pa si je novo hišo zgradilblizu rojstnega doma. Danes je tu dnevni bar Amazonka. Ob Kadunčevi cestije čez leta postavil novo hišo z gostinskim lokalom Karantanija, ki ga vodi njegovsin. Žena je tu imela pletiljstvo. Kasneje sta se z ženo preselilana Ig, kjer France goji konje.
”Tudi take konje smo kovali, kiso brcali. Najbolje je bilo, da ga je gospodar kakšnih sto metrov ritenskopeljal. Bučarjevemu Francetu sem konje koval. Konje je kupoval v Bosni in tamokoli. Pa je imel tudi take, ki so brcali. Od doma ob Adamičevi cesti je k menigor v Brinje vsakega ritensko pripeljal. In se je konj kar tresel. Pa smo galahko okovali, je kar držal.
Če je konj grizel, smo mu dali pavrvi v mavel in navili štrike, ki so bili posebej za to pripravljeni. Reklismo, da smo mu dali bremzo v mavel.
Če je bil konj žleht, smo mu dalipa rinko v rep, pa vrv smo čez napeljali, da je tisti, ki je zadaj konja držal,lahko zategnil. Trije, štirje smo morali biti, da smo takega konja držali. Edenje nogo držal, eden je obrezoval, dva sta pa vrvi vlekla.” (Povedal Avgust Burger)