Fevdna pisma za pridobivanje premoga v okolici Zabukovice je 10. avgusta 1799 prejel zakupnik gosposke v Laškem Franc Rath skupaj z lastnikom tovarne galuna v Britnem selu ter trgovcem Danijelom Dereanijem. Premogovnik je obsegal številne kope na območju katastrske občine Zabukovica in Sv. Pankracij.
Kope so odpirali različni upravičenci in jih tudi prodajali, tako da se je zvrstilo veliko lastnikov. Takšno razpršeno lastništvo ni omogočalo načrtnega izkopavanja, višjega nivoja mehanizacije in geoloških raziskav. Načrtni pristop se je začel z Danijelom von Lappom, ki je kupil večino rudišč. Leta 1901 je premogovnik tudi v celoti odkupil. Že leta 1914 pa ga je prodal Avstrijskemu državnemu skladu. Premogovnik se je takrat imenoval Državni premogokop Zabukovica. Leta 1918 je rudnik prešel v last erara Kraljevine SHS pod imenom Državni rudnik Zabukovica. Leta 1932 je bil združen z Državnim rudnikom v Velenju, voden pa je bil kot Državni rudnik Velenje, obrat Zabukovica. V času okupacije je bil v sklopu »Energieversorgung Südsteiermark Aktiengesellschaft Bergbaue« kot Kollenbergbaue Vollan und Buchberg – Betriebslaitung Buchberg, kasneje kot Berginspektorat Buchberga. Po osvoboditvi se je rudnik vodil kot Državni rudnik Zabukovica, od 25. marca leta 1947 pa kot Premogovnik Zabukovica. Premogovnik je prenehal z delom 1. avgusta leta 1966. Veliko premoga iz premogovnika v Zabukovici so odkupile Jugoslovanske državne železnice za kurjenje parnih lokomotiv. V ta namen je Železniški inštitut v Beogradu opravljal analizo premoga in preverjal njegovo kvaliteto.