Nada Morato sodi v trinajsto generacijo potomcev kmeta Andreja Rauberja, ki se je rodil leta 1610 v Vogljah na Krasu.
Rodila se je 11. novembra leta 1927 v Županovi domačiji v Vogeljskem dolu na Krasu. Ime je domačija dobila po njenem nonotu, ki je bil župan. Doma pri Županovih so imeli gostilno in vzdušje ni bilo vedno lepo. Družina je malokdaj jedla skupaj. Ni bilo vedno časa za pripovedovanje zgodb. V gostilni so morali pomagati tudi otroci. Nadina mama, Marija Bizjak, je bila doma iz Cola – po domače se je hiši reklo pri Tadulnjevih. Oče Ivan – Janko Ravbar, je bil iz učiteljske družine. Tudi sam je bil namenjen za učiteljski poklic, vendar je po bratovi smrti prevzel vodenje domačije in postal kmet. Marija in Janko sta imela 4 otoke: Nado, Ladija, Dragico in Mileno. Nada in njena sestra sta postali učiteljici.
Nada Morato je med leti 1952 in 1954 študirala v Ljubljani na višji Pedagoški šoli, smer zemljepis in zgodovina. 13. februarja leta 1956 se je poročila z Albinom Morato, ki je bil rojen 1. februarja leta 1927 na Parecagu pri Portorožu in je bil po poklicu ekonomski tehnik. Dom sta si ustvarila v vasi Korte nad Izolo. V družini so tri hčerke in vse tri so učiteljice.
Nada Morato je bila vse življenje učiteljica v osnovni šoli. V prostem času je pisala in bila aktivna v vaškem družabnem in kulturnem življenju. Ustanovila je Kulturno društvo v Kortah. Njena zasluga je, da se je po osamosvojitvi Slovenije ime vasi Korte zopet vrnilo na obcestne table in v dokumente. Po vojni so namreč ime vasi spremenili iz Korte v Dvori.
Napisala je več knjižic, knjig in drugih publikacij, med njimi zgodovino svoje rodbine z naslovom Globoko so korenine. O duhovnih poklicih v župniji Korte je pisala v publikaciji Stati in obstati. Pripovedno folklorno gradivo je zbirala na terenu od Bržanije prek Trsta do Soče ter ga objavila v knjigi Kruh in ribe. Slovstveno folkloro slovenske Istre je v sodelovanju z etnologinjo Špelo Pahor zbrala in objavila v knjigi Mrak eno jutrnja. Knjigi Mrak eno jutrnja ter Kruh in ribe sta izšli v zbirki Glasovi. V tem času je v svoji vasi odkrila kar nekaj pripovedovalskih talentov.
Knjiga Stoji učilna zidana je nastala ob 180 obletnici ljudske šole v izolski občini. Znani sta njeni drobni knjižici Popotovanje po izolskem podeželju in Korte. O primorskih duhovnikih v času fašizma od konca prve do konca druge svetovne vojne je pisala v knjigi Bili so Čedermaci. Napisala je še dela: Ravnikova dediščina v Kortah; Repentabor – svet na meji; Moški pevski zbor KD Janko Premrl-Vojko Korte; ter ljudsko igro v petnajstih slikah z naslovom Ne več tako.
Sodelovala je tudi pri pripravi predstavitve knjige o delavkah, ki so iz vasi hodile delat v izolske ribje tovarne Arrigoni in Ampelea.
Pri več kot osemdesetih letih uporablja računalnik, elektronsko pošto, mobitel… Skratka, gre s časom naprej, še vedno ustvarja in piše.
Nada Morato je med leti 1952 in 1954 študirala v Ljubljani na višji Pedagoški šoli, smer zemljepis in zgodovina. 13. februarja leta 1956 se je poročila z Albinom Morato, ki je bil rojen 1. februarja leta 1927 na Parecagu pri Portorožu in je bil po poklicu ekonomski tehnik. Dom sta si ustvarila v vasi Korte nad Izolo. V družini so tri hčerke in vse tri so učiteljice.
Nada Morato je bila vse življenje učiteljica v osnovni šoli. V prostem času je pisala in bila aktivna v vaškem družabnem in kulturnem življenju. Ustanovila je Kulturno društvo v Kortah. Njena zasluga je, da se je po osamosvojitvi Slovenije ime vasi Korte zopet vrnilo na obcestne table in v dokumente. Po vojni so namreč ime vasi spremenili iz Korte v Dvori.
Napisala je več knjižic, knjig in drugih publikacij, med njimi zgodovino svoje rodbine z naslovom Globoko so korenine. O duhovnih poklicih v župniji Korte je pisala v publikaciji Stati in obstati. Pripovedno folklorno gradivo je zbirala na terenu od Bržanije prek Trsta do Soče ter ga objavila v knjigi Kruh in ribe. Slovstveno folkloro slovenske Istre je v sodelovanju z etnologinjo Špelo Pahor zbrala in objavila v knjigi Mrak eno jutrnja. Knjigi Mrak eno jutrnja ter Kruh in ribe sta izšli v zbirki Glasovi. V tem času je v svoji vasi odkrila kar nekaj pripovedovalskih talentov.
Knjiga Stoji učilna zidana je nastala ob 180 obletnici ljudske šole v izolski občini. Znani sta njeni drobni knjižici Popotovanje po izolskem podeželju in Korte. O primorskih duhovnikih v času fašizma od konca prve do konca druge svetovne vojne je pisala v knjigi Bili so Čedermaci. Napisala je še dela: Ravnikova dediščina v Kortah; Repentabor – svet na meji; Moški pevski zbor KD Janko Premrl-Vojko Korte; ter ljudsko igro v petnajstih slikah z naslovom Ne več tako.
Sodelovala je tudi pri pripravi predstavitve knjige o delavkah, ki so iz vasi hodile delat v izolske ribje tovarne Arrigoni in Ampelea.
Pri več kot osemdesetih letih uporablja računalnik, elektronsko pošto, mobitel… Skratka, gre s časom naprej, še vedno ustvarja in piše.
Pripravila Špela Pahor