Kovaštvo je eden tistih starih poklicev, ki izginjajo.
Poleg kolarstva je bilo kovaštvo najpogostejša obrt na slovenskem podeželju. Konja je bilo treba prekovati vsaka dva meseca, saj njegovo kopito raste tako hitro, da se v enem letu v celoti obnovi. Eden zadnjih kovačev v Grosupljem je Avgust Burger.
Rodil se je 1. decembra 1938 na Polici, kjer je končal osnovno šolo. Za kovača se je šolal v Šentvidu nad Ljubljano. To je bila zadnja šola za kovače, predvsem za podkovače. Zaradi nezanimanja za ta poklic so jo ukinili. Učil se je v Kropi in v Višnji Gori pri kovaču in podkovaču Perušku.
Že stari oče, Šormov ata iz Male Stare vasi, je bil tudi kovač, ki je doma vse naredil: mlin je okoval, gepelj. Tudi oče je bil ‘malo kovača’, bil je tak kmečki kovač. Vozove je koval, napravil je razne izdelke: brane, plug je popravil, konje je koval.
Avgust se je začel učiti po vojni, 1948-49. leta. Za zaključni izpit je moral izdelati podkve različnih oblik. Pripeljali so konja, učenec pa je spodrezal kopito, naredil podkev, moral jo je ‘upasati’, vžgati in pribiti, ‘zafolet’, ‘grife in štole’ narediti, ‘spucati’ vse, kot mora biti. Takrat še ni bilo varilnih aparatov kot danes, zato so v glavnem še na vroče varili, kovali.
Za kovaški izpit je dobil napisano, kaj mora izdelati: kovaške klešče, majzl (sekač) ali babco za klepanje, kopačo. Komisija je prišla k Perušku in ocenili so, kar je izdelal, in opravil je izpit. Važno je bilo, pri kakšnem mojstru se je vajenec učil. Za vsa dela na polju in v gozdu je bilo treba poprijeti. Dostikrat je bilo kovaštvo v drugem planu.
Podkovski kovači so se spoznali tudi na zdravljenje konj. Konjem so zdravili raka, mahovice, rape. Te bolezni so konji dobili, ker so jih kmetje preveč ‘tirali’ (gnali), ko so bili segreti, po vodah, po mokrem, čez kakšne potoke. Rak je bil v streli kopita. Mahovice in rape so bile pa pod venceljnom – to je med nogo in kopitom, tam, kjer je noga najožja.
Kar nekaj let je v Stožicah policijske konje koval. V domači delavnici je koval konje bližnjim furmanom in kmetom. Tudi vozove je okoval.
Kovači izginjajo, vsaj tisti v klasičnem pomenu, ki kujejo konje in vole, okujejo vozove in izdelujejo kmečko orodje. Zadnja leta, ko ni več konj, se Avgust Burger ukvarja z umetnim kovaštvom. Izdeluje medalje in pokale, svečnike, okuje vrata in ograje. Nekaj ljudi je hodilo k njemu, da bi se naučili kovati, pa so videli, da je to garaško delo, v vročini.
