Gost 20. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« je bil Goran Filipi.
Prof. dr. Goran Filipi se je rodil 18. januarja 1954 v Zadru. Osnovno šolo je obiskoval v Izoli, srednjo pa v Kopru. Leta 1979 je diplomiral iz italijanskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru. Leta 1985 je magistriral na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Na isti fakulteti je leta 1991 doktoriral in pridobil naziv doktor jezikoslovnih znanosti.
Zaposlen je na Univerzi na Primorskem: kot znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču ter kot redni profesor pa Fakulteti za humanistične študije. Je predstojnik Inštituta za jezikoslovne študije Univerze na Primorskem. Na Fakulteti za humanistične študije predava predmete: Slovnica italijanskega jezika, Dialektologija Slovenije in sosednjih pokrajin ter predmet Evropski jeziki v stiku. Bil je zaposlen kot redni profesor predmeta Zgodovina italijanskega jezika in dialektologije na Oddelku za italijanski jezik in književnost Filozofske fakultete v Puli.
Je tudi član Hrvaškega filološkega društva, hrvaškega Društva klasičnih filologov, član Odbora za dialektologijo pri hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, član Slovenskega slavističnega društva, član italijanskega društva Societa italiana di glottologia ter član Matice hrvatske. Je tudi član Društva hrvaških književnikov.
Ukvarja se z dialektološkimi, etimološkimi, leksikološkimi in leksikografskimi raziskavami, predvsem v okviru kontaktne dialektologije Istre, Furlanije, Julijske krajine in Dalmacije z otoki. Objavil je okoli 100 znanstvenih člankov in 12 znanstvenih monografij.
Znane so njegove pesniške zbirke: delo Sve hrvatske smrti : (ratna zbirka), zbirka pesmi Brdo do sunca, knjiga pesmi Nasprotna obala, ki je izšla v Izoli v slovenskem jeziku ter knjiga Još se vrti crna ploča.
Je tudi vnet proučevalec istroromunskih govorov. Napisal je Hrvaško romunski slovar ter
Etimologijski rječnik betinske brodogradnje, več slovarjev o ljudskem poimenovanju ptičev v Istri, knjigi Istriotski lingvistički atlas ter Pomorski termini u rukopisnom latinsko-hrvatsko-talijanskom rječniku fra Josipa Jurina iz 18. stoljeća. Zanimiva je tudi njegova knjiga Talasozoonimi slovenskog primorja.
Je tudi prevajalec. Z gospodom Đaninom Božićem je soavtor grafično-pesniške mape Istarski rukopisi – Caligrafie istriane, ki je izšla leta 1998. Napisal je delo Slovanske, germanske in romanske jezikovne prvine v srednjeveški Istri. V tej razpravi je obdelanih okoli 50 jezikovnih enot, ki bi jih lahko imeli za izposojenke iz starejših jezikovnih plasti. Besedje je izbrano iz različnih virov, srednjeveških pa tudi poznejših. Nekaj besed je tudi iz besedišča, ki ga je sam zbral na terenu – starejše jezikovne plasti se zrcalijo tudi v sodobnem be¬sedišču. Vsaka enota je obdelana etimološko in leksikološko in se primerja s podobnimi oblikami iz sosednjih govorov. S svojimi prispevki je sodeloval na mnogih konferencah. Je pisec recenzij, mentor pri študentskih diplomskih nalogah, urednik. Zdaj s svojo družino živi v Istri, tako rekoč na deželi.
Zaposlen je na Univerzi na Primorskem: kot znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču ter kot redni profesor pa Fakulteti za humanistične študije. Je predstojnik Inštituta za jezikoslovne študije Univerze na Primorskem. Na Fakulteti za humanistične študije predava predmete: Slovnica italijanskega jezika, Dialektologija Slovenije in sosednjih pokrajin ter predmet Evropski jeziki v stiku. Bil je zaposlen kot redni profesor predmeta Zgodovina italijanskega jezika in dialektologije na Oddelku za italijanski jezik in književnost Filozofske fakultete v Puli.
Je tudi član Hrvaškega filološkega društva, hrvaškega Društva klasičnih filologov, član Odbora za dialektologijo pri hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, član Slovenskega slavističnega društva, član italijanskega društva Societa italiana di glottologia ter član Matice hrvatske. Je tudi član Društva hrvaških književnikov.
Ukvarja se z dialektološkimi, etimološkimi, leksikološkimi in leksikografskimi raziskavami, predvsem v okviru kontaktne dialektologije Istre, Furlanije, Julijske krajine in Dalmacije z otoki. Objavil je okoli 100 znanstvenih člankov in 12 znanstvenih monografij.
Znane so njegove pesniške zbirke: delo Sve hrvatske smrti : (ratna zbirka), zbirka pesmi Brdo do sunca, knjiga pesmi Nasprotna obala, ki je izšla v Izoli v slovenskem jeziku ter knjiga Još se vrti crna ploča.
Je tudi vnet proučevalec istroromunskih govorov. Napisal je Hrvaško romunski slovar ter
Etimologijski rječnik betinske brodogradnje, več slovarjev o ljudskem poimenovanju ptičev v Istri, knjigi Istriotski lingvistički atlas ter Pomorski termini u rukopisnom latinsko-hrvatsko-talijanskom rječniku fra Josipa Jurina iz 18. stoljeća. Zanimiva je tudi njegova knjiga Talasozoonimi slovenskog primorja.
Je tudi prevajalec. Z gospodom Đaninom Božićem je soavtor grafično-pesniške mape Istarski rukopisi – Caligrafie istriane, ki je izšla leta 1998. Napisal je delo Slovanske, germanske in romanske jezikovne prvine v srednjeveški Istri. V tej razpravi je obdelanih okoli 50 jezikovnih enot, ki bi jih lahko imeli za izposojenke iz starejših jezikovnih plasti. Besedje je izbrano iz različnih virov, srednjeveških pa tudi poznejših. Nekaj besed je tudi iz besedišča, ki ga je sam zbral na terenu – starejše jezikovne plasti se zrcalijo tudi v sodobnem be¬sedišču. Vsaka enota je obdelana etimološko in leksikološko in se primerja s podobnimi oblikami iz sosednjih govorov. S svojimi prispevki je sodeloval na mnogih konferencah. Je pisec recenzij, mentor pri študentskih diplomskih nalogah, urednik. Zdaj s svojo družino živi v Istri, tako rekoč na deželi.
