Prvo, v literaturi že opisano obdobje razvoja Spodnje Savinjske doline, sega v leto 1452, ko so bili prebivalci priča spopadu med vojsko celjskega grofa Ulrika II. in vojsko nemškega cesarja Friderika IV.
Že nekaj desetletij kasneje so se morali Žalčani spoprijeti v neenakem boju z razbesnelimi hordami turške vojske (1471 in 1480). Gradovi, katerih razvaline še danes nemo žde po samotnih , a strmih vzpetinah Spodnje Savinjske doline, so postali v drugi polovici 16. stoletja najmočnejše trdnjave protestantizma pri nas. Žalska okolica pa je v osemdesetih letih 16. stoletja dobila protestantsko cerkev s šolo v Govčah nad Arjo vasjo. Nemirna leta 17. stoletja so rodila kmečke upore savinjskih podložnikov, ki jih je ugonobila šele cesarska vojska. In navsezadnje ne moremo kar molče mimo »žalskega tabora 1868. leta«, ki je proklamiral »Zedinjeno Slovenijo«. Brez dvoma še čaka naše zgodovinopisje hvaležno delo iz poglavij razmerja in odnosov med Žalcem s Savinjsko dolino in Celjem.
Drugo obdobje v razvoju Žalca se prične v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, ko se je pojavil hmelj kot tržna kultura na savinjskih poljih. Povsem moremo soglašati z izsledki tov. J. Slovakana, s katerimi nam osvetljuje ter razblinja »mit o začetkih savinjskega hmeljarstva« Poudariti pa moramo, da je šele koncentracija pivovarniške industrije, ko jo je bil omogočil kapitalistični družbeni sistem, priklicala zahtevo po komercializiranem kmetijstvu s hmeljarstvom, in kateremu se je v Sloveniji najbolj intenzivno prilagajala kmetijska proizvodnja v Savinjski dolini. V kolikor večjem obsegu so hmeljišča zavzemala savinjska polja, v toliko večji odvisnosti od rasti svetovnega gospodarstva so se znašle naše »hmeljarske kmetije«. In v tem obdobju se je začela žalska tržna naselbina tvorno vključevati v savinjsko hmeljarsko pokrajino, ki jo je zaradi nekaterih »centralnih funkcij« (npr. trgovina s hmeljem, najrazličnejše ustanove in društva, ki so nastala z gojitvijo hmelja, kmečka hranilnica in posojilnica), ki jih je opravljala za hmeljarski predel, postopoma dvigovala v svoje prvo in najpomembnejše naselbinsko središče.
Ne moremo mimo najnovejše dobe, ko je bila leta 1955 oziroma 1958 z novo upravno-teritorialno razdelitvijo formirana »savinjska komuna«-žalska občina. S to politično-upravno razmejitvijo je prišla ponovno do popolne veljave gospodarska homogenost zahodnega predela Celjske kotline ter povezanost različnih naravnih predelov Sp. Savinjske doline.