Po odhodu Alojza Covnika (1962) je bila godba kar dve leti brez kapelnika. Godba je bila ob stoletnici formalno sicer dobro organizirana. Dobila je nove inštrumente in uniforme, ni in ni dobila zagona, ki ga je imela v dobrih starih časih. V teh letih sta bila predsednika upravnega odbora Ivan Toman in Slavko Vale. Bilo je več razlogov, da laška godba ni mogla napredovati. Med drugim tudi, da so bili godbeniki iz oddaljenih krajev, raznih poklicev vezani na službe. Mlajši, kot je bilo že zapisano, pa so rajši odhajali k raznim ansamblom, ki so v tem času v Laškem in okolici postajali vse številčnejši.
S kapelnikom Antonom Pojavnikom
Leta 1964 je za dva meseca poskusil z vodstvom godbe v Mozirju rojeni kapelnik Anton Pojavnik, ki je med drugim vodil tudi godbo v celjskem Emu in orkester glasbene šole. Ob tem, da je bil čevljarski mojster v Celju, je končal tudi vojaško glasbeno šolo in nato na glasbeni šoli v Celju poučeval trobento, pozavno, rog in violino.
S kapelnikoma Francem in Albertom Zupancem
Za njim je še v letu 1964 za pet let prevzel vodenje godbe v Novem mestu rojeni Franc Zupanc. V Radečah je končal osnovno šolo in nato v Ljubljani glasbeno akademijo. Kot profesor za pihala se je zaposlil na glasbeni šoli v Celju. Vodil je večje število ansamblov in pihalnih orkestrov. Med drugim tudi Pihalni orkester štorskih železarjev.
Kot profesionalni glasbenik se je prizadeval za dvig kvalitete godbe. Posebej se je posvečal vzgoji mladih in z njimi dosegal vidne rezultate na tekmovanjih učencev glasbenih šol Slovenije. Je pa za pihalne orkestre napisal številne priredbe in tudi samostojne skladbe. Po odhodu Franca Zupanca leta 1969 je nekaj mesecev leta 1970 godbo vodil njegov oče Albert Zupanc, upokojeni inženir iz Hotemeža.