V Novem mestu rojeni Etbin Henrik Costa je bil uradno ljubljanski župan med 1864 in 1868, nato pa je 1869 odprl odvetniško pisarno. Med 1864 in 1873 je bil poslanec kranjskega deželnega zbora v kmečki kuriji, 1867 namestnik deželnega glavarja, med 1870 in 1873 je opravljal funkcijo poslanca v državnem zboru. Med 1863 in 1867 je bil tudi prvi starosta Južnega sokola, od 1868 do smrti 1875 pa predsednik Slovenske matice.
Etbin Henrik Costa se je rodil 18. oktobra v Novem mestu. Bil je sin Henrika Coste (1799 – 1870), pisca znamenitega dela
»Reiseerinnerungen aus Krain« (1848). Po gimnaziji v Ljubljani se je Etbin Henrik Costa vpisal na univerzo v Gradcu, kjer se je poleg pravne stroke ukvarjal predvsem z zgodovino novejše dobe. 1853 je doktoriral iz filozofije, 1855 pa iz prava. V tej dobi se je nameraval posvetiti univerzitetni karieri. Ministrstvo mu je obljubilo mesto katedre za zgodovino nemškega prava v Krakovu, a je to namero opustil in vzel odvetniško službo v Ljubljani. Tu je bil nekaj let urednik »Mittheilungen des historischen Vereins für Krain« (MHK), v katerem je objavil več domoznanskih člankov, denimo o zgodovini kranjskih stanov, akademiji operosorum, reformaciji. Zbiral je literaturo o zgodovini, topografiji in statistiki Kranjske (MHK 1855 – 59). Napisal je tudi knjigo o Postojnski jami (1858) in objavljal prispevke v tujih muzejskih in znanstvenih revijah in časopisih. Domača nemška vzgoja je dolgo vplivala nanj. Prvo delo na slovenskem literarnem polju, s katerim si je pridobil trajne zasluge, je Vodnikov spomenik, ki je izšel pod njegovim uredništvom. Za Letopis Matice Slovenske je leta 1869 napisal Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic. Sestavljal je slovensko bibliografijo 1868 – 1873.
V času ustavne dobe je Costa začel aktivno politično nastopati, spadal je med staroslovence skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom. 1. oktobra 1863 je postal starosta Gimnastškega društva Južni sokol, med 1869 in 1874 pa je vodil Slovensko matico.
(Slovenski biografski leksikon, stran 85 in 86. Ljubljana, 1925).
