Hussein (1934-1999), jordanski kralj

Rojen je bil leta 1935 v Ammanu kralju Talal bin Abdullahu in princesi Zein al-Sharaf bint Jamili. Osnovo šolanje je opravil v Jordaniji, študiral v Aleksandriji v Egiptu in v Angliji. Izobraževal se je tudi na Kraljevi vojaški akademiji Sandhurst.

Zaradi duševne bolezni je njegov oče leta 1952 izgubil oblast in samo šestnajstleten ga je nasledil Hussein. Počasi in vztrajno je spodbujal gospodarsko rast, vendar v glavnem s finančno pomočjo zahodnih držav, predvsem ZDA.

Šestdnevna arabsko-izraelska vojna leta 1967 je Jordanijo stala zahodnega brega Jordana. Ta poraz je prinesel veliko Palestincev v Jordanijo, kar so izkoristili kot bazo za napade na Izrael. Zato jih je septembra 1970 ukazal z vojaško silo izgnati iz dežele. Spopadi s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) so trajali do julija 1971. Leta 1974 je Arafatovo organizacijo priznal kot edino zastopnico Palestincev in zahodnemu bregu reke Jordan se je leta 1988 odpovedal njim v prid.

Med zalivsko krizo 1991/1992 je poskusil delovati nevtralno in do zadnjega je posredoval med ZDA in Irakom. Jordanci so podpirali Irak, zato je tudi sam javno dal podporo iraškemu predsedniku Sadamu Husseinu. Leta 1994 je z Izraelom podpisal mirovni sporazum in ga priznal. Tako je bila Jordanija druga država za Egiptom, ki je uradno priznala Izrael kot državo.

Z rakom se je bolj ali manj boril vse od leta 1992. Najhuje je postalo v letu 1998, ko je tudi javno objavil, da se bori z rakom na limfi. Slednji ga je leta 1999 premagal. Pokopan je v Ammanu. Pred smrtjo je za svojega naslednika proglasil svojega sina iz drugega zakona Abdulaha II. Poročen je bil štirikrat. V času bolezni se je še posebno intenzivno prizadeval za mir med Palestino in Izraelom.