Cvetni nedelji v krajih po Sloveniji, kjer so oljke del pokrajine, pravijo oljčna nedelja ali oljčnica. V Istri sta v narečnem govoru poznana izraza úlčenca ali úlčnica, v dvojezičnih okoljih je uveljavljen tudi italijanski izraz la domenica delle palme in redkeje tudi la domenica degli ulivi. K blagoslovu nosijo oljčne veje in oljčne palme, spletene iz oljčnih vej in listov oljk. Kako pletemo oljčno palmo, je prikazano na videoposnetku Vesne Kovač z Nadjo Bažec iz Sv. Petra nad Dragonjo.
Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, največjim in najstarejšim krščanskim praznikom. Ta dan poteka pred mašo blagoslavljanje pomladnega zelenja, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi v cerkev odnesejo v spomin na . slavnostni prihoda Jezusa Kristusa v Jeruzalem. Prijahal je na oslu, ljudje pa so ga pozdravljali s palmovimi vejami in jih polagali na tla pred njim. Obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Verjetno pa je obred povezano tudi s predkrščanskimi običaji, ko so ljudje zbirali sveto rastlinje, da bi jih varovalo pred strelo in ujmami, pospeševalo rast in plodnost ter odganjalo zle sile ter bolezen.
Zelenje (posamezne veje in rastlinje, povezano v različne oblike) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov in hranijo do naslednje cvetne nedelje, saj to prinaša mir in srečo ter varuje pred vsem hudim.
V Istri k blagoslovu nesejo oljčne veje v naravni obliki ali pa iz oljčnih vejic izdelane in oblikovane tako imenovane oljčne palme. Tradicija izdelovanja oljčnih palm se je po drugi svetovni vojni opuščala, danes pa šego ponovno obujajo posamezniki in različna društva v več krajih po Istri.
Oljčno ali velikonočno palmo se spleta iz oljčnih vej in listov oljk. Potrebujemo oljčno vejo z dvema simetričnima stranskima poganjkoma. Z vej odstranimo liste skoraj do vrha. To je ogrodje, na katero nato spletamo oljčne liste v parih, ki jih dobimo tako, da vejice oljk narežemo na majhne koščke, ki imajo po en par listov in jih nato spletamo na osnovno ogrodje od spodaj navzgor. Najboljši so listi s starih, necepljenih oljk. Ko z listi opletemo vse tri veje, stranski veji upognemo v obod, da dobimo obliko kroga. To je preprost opis izdelave palme v obliki monštrance, ki je najbolj razširjena. Poleg te najpogosteje spletajo še dvojno palmo, palmo križ in palmo križ pod trojnim vrhom.
Ena izmed tistih, ki zna spletati oljčno palmo, je Nadja Bažec iz Sv. Petra nad Dragonjo. Z namenom, da se šega ohrani, sta z Vesno Kovač, ki nam je ljubeznivo dovolila objavo na portalu Kamra, postopek izdelave oljčne palme posneli. Lep običaj je s tem iztrgan pozabi.
Sveti Peter (Sv. Peter) je naselje nad dolino Dragonje v Občini Piran. Narečno domačini vas poimenujejo Šupeter. V zgodovinskih pisnih virih se omenja od 11. stoletja dalje. V posnetku je prikazano tudi žegnanje (blagoslavljanje) oljčnih vej in palm pred cerkvijo v Krkavčah (Občina Koper). Vas, ki ji domačini pravijo Krkuče, je najbolj poznana po krkavškem kamnu (tudi krkavčanski kamen), eni najstarejših zanimivosti in znamenitosti v Istri.
Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran
Literatura:
Koštiál Rožana: Oljčna nedelja in oljčna vejica v šegah in navadah slovenske Istre. V: Annales, Series historia et sociologia, 11, 2001, 2 (26), str. 433-452.
Opombe o videoposnetku:
Naslov dok. filma: Pletenje oljčne palme za cvetno nedeljo v slovenski Istri
Posneto v Sv. Petru nad Dragonjo.
Snemanje in montaža: Vesna Kovač.
Pripoveduje (ob izdelavi oljčne palme): Nadja Bažec iz Sv. Petra nad Dragonjo.
