Zdi se, da je treba zgodovino stalno dopolnjevati. Celo zgodbe, ki veljajo že za legendarne. Ena takih je pripoved o vitezu Erazmu Jamskem. Pozna jo večina Slovencev, celo tisti, ki njegovega skalnega bivališča pri Postojni niso nikoli obiskali. Erazem, s pravim priimkom Lueger, je bil gardist avstrijskega cesarja Friderika III.
Zaradi simpatij do ogrskega kralja Matije Korvina so ga vrgli v ječo, iz katere pa je pobegnil in se zatekel v Jamo, današnjo Predjamo, kjer se je preživljal z ropanjem trgovcev in popotnikov, loteval pa se je tudi gradov svojih plemiških nasprotnikov. Cesar je zaradi tega ukazal tržaškemu glavarju Gašperju Ravbarju, naj Erazma dobi v pest živega ali mrtvega. Tržaška vojska je nato več mesecev oblegala Erazmov jamski grad, vendar mu ni mogla do živega. Obleganci so se iz napadalcev celo norčevali. Ko so slednji v zgodnji spomladi gladovali, so jim po vrvi spustili polovico pečenega vola, nato pa poslali še enega izmed služabnikov, da je poveljnika obdaroval s košarico svežih češenj z Vipavskega. Poveljnik Gašper Ravbar je tako zvedel, da ima utrdba skrivni izhod in da bo nadaljnje obleganje zaman. Erazmovega služabnika je zato podkupil z veliko vsoto denarja. Erazma so potem leta 1484 ob neuglednem opravilu v grajskem stranišču zadeli s topovsko kroglo, znak za strel pa je dal tržaškim topničarjem podkupljivi služabnik z lučjo.
