Vpliv prihoda železnice na razvoj mesta je nedvoumen, saj je bližina železniške postaje postala privlačnejša za gospodarske obrate kot bližina dravskega pristana, kajti promet se je v drugi polovici 19. stoletja vse bolj usmerjal na železnico. V drugi polovici 19. stoletja, po izgradnji železniške proge skozi Maribor, je mesto pričelo naglo rasti. Tako je leta 1851 imelo le 4.168 prebivalcev, leta 1869 že 16.006 in leta 1900 31.337 prebivalcev. Maribor je postal pomembno prometno križišče tudi za železniški promet proti Jadranskemu morju (Trst) in preko Pragerskega proti Budimpešti. Leta 1863 se je z izgradnjo koroške železnice Maribor povezal s Celovcem.
Železnica je stekla skozi naše kraje kot znanilec tehnične revolucije. Odprla je pot kapitalu in podjetništvu, nas zbližala s tujimi trgi. Postala je bistvena komponenta industrializacije, socialnega in kulturnega razvoja.
Dobrodejni učinki prihoda železnice so se kazali v rasti novih krajev in mest, hitrejšem pretoku idej, ljudi, kapitala. Nov način prometa je postal hitrejši, zmogljivejši. Od leta 1854 je vlak postal glavno prevozno sredstvo tudi za pošto. Nov način prometa po železnici je bil cenejši, hitrejši, imel je večje zmogljivosti.
Pojav železnice je omogočil reševanje tehnoloških in gradbenih problemov: vrtanje predorov, gradnjo nasipov, opornih zidov, mostov. Tudi Maribor je dobil moderni železniški most in če danes pogledamo iz mestne strani proti Malečniku, bomo mogoče videli vlak, ki pelje proti severu ali jugu.