Sodnik in pravnik dr. Julij Felaher (1895–1969) se je skoraj pol stoletja boril za izboljšanje in položaj koroških Slovencev v Avstriji. Ves čas, še posebej v prelomnih letih, ko se je odločalo o usodi koroških Slovencev, je Felaher sodeloval v vojaškem in političnem boju za pravično slovensko severno mejo. Njegovo delovanje lahko zabeležimo pri Narodnem svetu za Slovensko Koroško v Velikovcu in nato pri distriktnem svetu Medzavezniške plebiscitne komisije v Pliberku. Po plebiscitu je moral, kot številni slovenski izobraženci, zapustiti rodno deželo. Od ustanovitve Kluba koroških Slovencev leta 1928, pa do svoje smrti je bil njegov predsednik. Pomagal je z lastnimi sredstvi, pisanjem prošenj, pravno pomočjo itd. Sam je zbral ogromno zgodovinskega in narodnostnega gradiva, veliko je pisal in predaval ter sodeloval pri predvojnem Manjšinskem inštitutu v Ljubljani.
Koroška osrednja knjižnica hrani Felaherjevo zapuščino že od leta 1969. Gradivo iz zapuščine je res raznovrstno. Predstavlja korespondenco, pisma, kartografsko gradivo, knjižno gradivo in slikovno oz. fotografsko gradivo.
Znotraj korespondence je 1076 pisem. Zajema pisma Felaherhevih dopisnikov, osebne dokumente, rokopise oz. tipkopise. Ob prebiranju tega dela zapuščine je zaznati, da so ga dopisniki cenili in spoštovali ter najpogosteje nazivali z Velecenjeni doktor, Spoštovani gospod! … Med znanci in prijatelji pa je bil njihov Dragi ali Ljubi Julči!
Felaherjevo knjižnico oz. knjižno gradivo predstavlja nekako 2000 izvodov in je inventarizirano v dveh inventarnih knjigah. V zbirki knjižnega gradiva je kar precej serijskih publikacij, ki se nanašajo na Koroško, precej je literature (tudi v nemščini, angleščini in francoščini), ki se nanaša na manjšinske probleme in njihovo pravo, narodne manjšine in njihov kulturni, gospodarski in socialni položaj, najdemo literaturo o šolstvu, vzgoji, državoznanstvu. V zbirki so zastopani slovarji v različnih jezikih, slovnice, čitanke in leposlovje, predvsem slovenskih avtorjev.
Med kartografskim gradivom (300 kosov) prevladujejo zemljevidi tako slovenskega kot avstrijskega demografskega ozemlja Koroške, zemljevidi Julijske Krajine in Istrskega polotoka, kar priča o Felaherjevi vsestranski borbi in interesu za pravice slovenske etnične manjšine. V zbirki najdemo mnogo zelo natančnih vojaških topografskih kart, demografskih kart, ki prikazujejo spreminjanje obsežnosti slovenskih skupnosti izven meja takratne države, pregledne karte davčnih okrožij in katastrskih skupnosti, jezikovne karte, karte dvojezičnih šol, celo karte meteoroloških pojavov.
Arhiv oz. Felaherjeva zapuščina, ki jo hranimo, je velikega pomena tudi za Klub koroških Slovencev. Vsebuje namreč tudi gradivo strokovnega dela o Koroški, tako Felaherja kot tudi Inštituta za narodnostna vprašanja.
V zadnjih letih smo se v knjižnici posvetili predvsem obdelavi fotografskega gradiva in razglednic ter uspeli to slikovno gradivo vnesti v sistem COBISS in hkrati tudi digitalizirati.
V digitalni obliki so na dLib-u dosegljive predvsem fotografije bojev za severno mejo, prva svetovna vojna in razglednice krajev slovenske Koroške. Popisali in uredili smo tudi kartografsko zbirko, fotografije na steklu in celotno korespondenco, hranjeno v rokopisnem oddelku.
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne je bila v četrtek, 15. 12. 2016, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Dragi Julči!« – Julij Felaher in njegova zapuščina v zbirkah KOK, ki sta jo pripravili bibliotekarki Simona Šuler Pandev in Simona Vončina. S strokovnim prispevkom in predstavitvijo dr. Julija Felaherja, pa je na odprtju razstave sodeloval dr. Danijel Grafenauer, avtor disertacije Življenje in delo Julija Felaherja in koroški Slovenci. Na zanimiv in srčen način je predstavil tega neutrudnega borca za pravice koroških Slovencev.
