Področje današnjega Ptuja je svoj prvi vzpon doživelo v rimskem času, ko je tu nastala strateško in gospodarsko pomembna naselbina Petoviona. Tod mimo sta tekli jantarna cesta, evropska trgovska cesta, ki je povezovala Sredozemlje z Baltikom, in prometna magistrala ob Dravi, ki je povezovala Italijo s prostranstvi Panonske nižine.
Rimljani so ob zasedbi dežele poskrbeli za dobro razvit cestni sistem, ob njem pa gradili tudi številne mostove. Magistralna cesta, ki je tekla iz Celeje (Celje) v Petoviono (Ptuj) in od tu v Savarijo (Szombathely), je bila dokončana za časa cesarja Hadrijana leta 132, približno hkrati z novim (ali obnovljenim) mostom čez Dravo pri Petovioni.
Kakšen je bil rimski most pri Petovioni, ni povsem jasno. Verjetno so Rimljani ob prihodu najprej postavili leseni most, kasneje pa zgradili kamnitega. Okoli 200 m dolg most, ki je povezoval mestne četrti Petovione, nanizane ob glavni cesti od zahoda proti vzhodu, je na desnem bregu Drave stal v bližini današnjih ptujskih Term in Dravo prekoračil severozahodno od današnjega dominikanskega samostana. Arheološke ostanke mostu so našli med današnjim desnim bregom Drave in mlinom ob Studenčnici.
Po odhodu Rimljanov je most najverjetneje obstajal še vse do konca 6. stoletja, ko so se sem priselili Slovani. Njegova kasnejša usoda ni jasna. Če je morda še obstajal, je zaradi postopnega spreminjanja toka reke Drave postal neuporaben.