Po drugi svetovni vojni so nove oblasti na mestu starega, porušenega cestnega mostu zgradile novi leseni most z nosilnostjo 10 ton. Ker so ga ogražali deroča voda, veliki plavajoči predmeti in led, ga je bilo potrebno velikokrat popravljati. Leta 1955 je njegova nosilnost znašala le še 6 ton. Izgradnja novega mostu je bila zato nujna. Leseni most, ki je komaj še kljuboval zobu časa, prometu in deroči reki, je bil v letu 1957 deležen še zadnjih velikih popravil.
Prve študije in projekti za izgradnjo novega mostu so bili narejeni v začetku leta 1954. Program gradnje je bil sprejet junija 1957. Planerji, gospodarstveniki in ptujski občinski možje so se sporazumeli, da bo novi most postavljen med železniškim mostom in starim lesenim cestnim mostom, nižje od Dravskega stolpa (danes Miheličeva galerija).
Natečaja za izdelavo idejnih projektov, ki ga je razpisala Uprava za ceste LRS, se je udeležilo pet projektantov iz Slovenije in pet izven nje. V ožji izbor so prišli trije projekti: prvi za izgradnjo mostu iz železobetona, drugi za most iz prednapetega betona in tretji za izgradnjo mostu iz jekla. Naknadno se je pojavilo še podjetje Tehnogradnje iz Vuzenice z inovativno rešitvijo prostokonzolne gradnje, ki do takrat pri nas še ni bila uporabljena. Na licitaciji vseh štirih ponudnikov je bil izbran projekt za most iz prednapetega betona s štirimi betonskimi podporniki. Izdelala sta ga inženirja Boris Pipan in Boltežar Hvastja iz podjetja Tehnogradnje. 21. junija 1957 sta Uprava za ceste LRS kot investitor in Tehnogradnje kot izvajalec podpisala pogodbo o delu.
Pripravljalna dela so se začela takoj. Postavljenih je bilo več barak za pisarne in stanovanja tehničnega vodstva in delavcev, transformator s potrebnim električnim omrežjem, skladišče, različne delavnice ter potrebno število orjaških betonskih sider za več kot 35 m visok žerjav. Čez Dravo je bila napeta jeklena žica za brod ter postavljen lesen mostič do roba nasipine v strugi Drave, do katerega je brod lahko plul. Za potrebe izgradnje mostu je bilo potrebno odstraniti tudi nekaj objektov na Bregu in vzdolž trase.
Gradbena dela so se pričela v juliju 1957, svečana otvoritev gradbišča je bila 15. avgusta 1957. Za vodjo gradbišča je bil imenovan ing. Franc Runovec. Hkrati z mostom čez Dravo se je gradil tudi most čez Studenčnico, povezave med obema mostovoma ter priključki na most na breški in mestni strani. Glede priključka ceste Zagreb-Maribor na novi most, je bil sprejet predlog OLO Ptuj, da se le-ta takoj spelje na Ormoško cesto pri železniškem prelazu na levi strani Drave, zavrnjen pa predlog, da se sprva izvede zgolj začasni priključek na Trg svobode (danes Minoritski trg) v neposredni bližini mosta, promet pa spelje skozi center Ptuja, v Krempljevo ulico in nato z ostrim ovinkom na Trgu mladinskih delovnih brigad (danes Mestni trg) na ozko Lackovo ulico, od tam pa na Ormoško cesto.
Betonska dela na mostu so bila v glavnem zaključena v januarju 1959. Do takrat so bile napeljane tudi vodovodne cevi v votli notranjosti mostu. Sledilo je asfaltiranje vozišča, pritrjevanje robnikov med voziščem in pločnikom ter montiranje železne ograje in fluorescentnih svetilk na obeh strani vozišča. Misliti je bilo treba tudi na ureditev mestnega parka, ki ga je gradnja mostu okrnila.
Otvoritev novega, 221 m dolgega in 13 metrov širokega mostu z nosilnostjo 300 ton, je bila predvidena za 1. maj 1959. Ko je komisija Republiškega gradbenega inšpektorata 8. februarja 1959 pregledala objekt, je sklenila, da izstavi gradbeno dovoljenje in dovoli uporabo mostu za promet še pred asfaltiranjem cestnih priključkov – ta dela so morala počakati na toplejše aprilske in majske dni.
Novi most je začel služiti svojemu namenu 22. februarja 1959, ob 11. uri dopoldne. Vpričo zbrane množice ter predstavnikov oblasti ter političnih in gospodarskih organizacij Slovenije ga je otvoril Tone Bole, član Izvršnega sveta LRS, nato je čezenj zapeljala kolona motornih vozil pod vodstvom Avto-moto društva Ptuj. Na čelu kolone je s trobojnico na motorju vozil tovariš Šmigoc iz Ptuja. Prebivalci Ptuja so tako končno dobili most, ki je bil brez nevarnosti in omejitev zmožen izpolnjevati zahteve sodobnega prometa.
Za gradnjo mostu je bilo porabljenih 4.000 kubičnih metrov betona, 250 ton betonskega železa, od tega 80 ton kabelskih jeklenih žic dolžine 26 kilometrov. Gradnja mostu s tremi razponi preko rečne struge, od katerih je srednji najdaljši in meri 79 metrov, je bila opravljena s pomočjo premičnega odra ter z najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo. Trajala je 19 mesecev, povprečno je bilo na mostu zaposlenih 65 delavcev. Poleg Tehnogradnje so pri gradnji sodelovala še podjetja: Slovenija ceste Ljubljana (asfaltiranje), Kovinar iz Maribora (ograja in kandelabri) ter Elektro Maribor, obrat Ptuj (razsvetljava). Stroški izgradnje mostu so znašali 120 milijonov dinarjev (oz. 41.000 din za kvadratni meter), kar je bilo skoraj za polovico manj v primerjavi s stroški gradnje drugih mostov s podobnimi dimenzijami.
Novi ptujski most je bil pomemben gradbeni dosežek v domačem in svetovnem merilu. To je bila prva prostokonzolna gradnja v Jugoslaviji in v času nastanka šesti največji okvirni most iz prednapetega betona na svetu. V publikaciji Spannbetonbau (Leipzig, 1957) Wolfganga Herberga se je uvrstil med 100 najpomembnejših tovrstnih objektov na svetu.
11. maja 1959 se je začelo rušenje dotrajanega lesenega mostu med Hrvatskim in Zadružnim trgom. Sprememba smeri prometa čez Ptuj je spremenila tudi notranje življenje Ptuja. Hrvatski in Zadružni trg sta ostala ob robu živahnega dogajanja in življenjskega vrveža.
Novi most, ki se je ognil staremu mestnemu jedru in je levi breg Drave dosegel na obrobju starega Ptuja, je le dobrih 30 let zadoščal potrebam naraščajočega prometa. V devetdesetih letih 20. stoletja ga je dnevno prečilo že 35.000–38.000 vozil, od tega 3.000–4.000 tovornih, kar je povzročalo vsakodnevne prometne zastoje. Zaradi velikih obremenitev, ki so presegale zmogljivosti mostu in nanj priključenih cest in križišč, je bil most večkrat obnovljen.
Julija 2017 se je začela obsežna in celovita obnova mostu. Projekt sanacije, ki ga je prevzelo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, je predvidel popravilo temeljev in nosilne konstrukcije mostu, prenovo voziščne konstrukcije, zamenjavo komunalnih vodov, obnovo varnostne ograje in prometne signalizacije. S prenovo se je spremenila tudi statična konstrukcija mostu in okrepila njegova nosilnost. V času obnove je bil ves promet speljan čez bližnji Puhov most, pešcem pa je bil na voljo most za pešce, ki stoji na mestu nekdanjega lesenega mostu čez Dravo. Promet čez prenovljen most je ponovno stekel 24. avgusta 2018.