Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost.
V knjižici Kako so se na Jesenicah včasih priseljevali, ki obsega 82 strani, je objavljenih 18 člankov, opremljenih s 70 fotografijami, ki jih je prispevalo 17 avtorjev: Boris Janez Bregant: Priseljevanje na Jesenice, Železarji s Koroške in zgodba bratov Vister, Ivan Borštnik: Iz Deskel prek Galicije in zahodne Evrope do Jesenic, Izidor Trojar: Bežali smo pred fašisti, Janez Markelj: Našo predniki in mi, Janez Babič: Moja prababica in babica iz Kamne Gorice, Romana Kranjc: Po poti Franca in Valentine Kozar, Stane Arh: Življenjska zgodba Marije Arh, Marija Skumavc: Srečevanja z usodo, Fanika Pajić: Moja življenjska pot od Gorjancev do Triglava, Franc Jelenc: Moja pot na Jesenice, Zoran Krejić: Po poti otrok Kozare, Pavel Dimitrov: Usoden je bil odišavljeni robček, Todosja Lazarov: Kako sem prišel na Jesenice, Niko Kešina: Kako so se Jesenice usidrale v moje srce in kako sem postal Jeseničan, Nusret Gluhić: Temni časi moje mladosti in svetlejše obdobje moje zrelosti, Boris Janez Bregant: Konec pošiljanja avtobusov po nove delavce iz Bosne, Vane Minkov: Po poti do boljše prihodnosti.
