V mednarodnem letu kulturne dediščine želimo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik javnosti predstaviti zbirko drobnega tiska in promocijskega gradiva na temo prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. S pomočjo drobnega tiska, zlasti razglednic z motivi narodnih noš, smo kronološko predstavili zgodovino omenjene prireditve od začetkov do danes. Pripravili smo tudi predstavitev promocijskega gradiva, kot so značke in priponke, izdane ob vsakoletni prireditvi, ter ovitke s priložnostnimi žigi Filatelističnega društva Ivan Vavpotič Kamnik. Za ljubitelje narodnih noš bodo zanimiva osebna pričevanja treh legendarnih udeleženk vsakoletne povorke: Rože Neřima, Kristine Štupar in Martine Golob Bohte.
V okviru izgradnje zbirke drobnega tiska v knjižnici spremljamo tudi dogodke, povezane z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Največ podatkov smo pridobili iz brošur, izdanih ob prireditvah, in drobnega tiska (vabila, obvestila, letaki). Pri pripravi so nam pomagali Tone Ftičar, dolgoletni član Organizacijskega odbora Dnevi narodnih noš, Miran Jereb, nekdanji direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva, Slavko Novak, predsednik Filatelističnega društva, Doroteja Narat iz Zavoda za turizem, šport in kulturo ter Dušan Sterle, oblikovalec in slikar. Vsem se na tem mestu najlepše zahvaljujemo.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine imajo v Kamniku že skoraj polstoletno tradicijo. Mesto Kamnik tako vsako leto za štiri dni v septembru zadiha z nošami ter zaživi v prikazu folklornih prireditev in različnih spremljajočih razstav in dogodkov. Prireditev se je od skromne predstavitve ljudskih običajev v prvih letih razvila v eno pomembnejših etnoloških prireditev v Sloveniji – festival oblačilne dediščine.
«Danes je prireditev prikaz palete različnih, med seboj povezanih samostojnih dogodkov, ki segajo vse od razstav, plesnih in pevskih nastopov, koncertov priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti. Poleg glasbenega programa svojo odmevnost prireditev razvija tudi skozi tradicionalne kamniške jedi, ki so združene pod blagovno znamko Okusi Kamnika in so del projekta Okusiti osrednjo Slovenijo.«
[Letak za 44. dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, 11.–14. sept. 2014, Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik]
Prireditev je bila med letoma 2011 in 2017 tudi del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF (International Council of Organizations of Folklore Festivals and Folk Arts). V sodelovanju z mednarodnim folklornim festivalom »Od Celja do Žalca« vsako leto pripeljejo v Kamnik tudi od tri do štiri folklorne skupine iz tujine.
Organizacija prireditve
Pri organizaciji prireditve so v prvih desetletjih sodelovali Turistično društvo Kamnik, Folklorna skupina Kamniška Bistrica, Zveza kulturnih organizacij in deloma Obrtno združenje Kamnik. Glavni pobudniki so bili Alfonz Skala, dr. Svetozar Frantar in Mara Pucelj. Občina Kamnik se je kot soorganizatorjem pridružila šele po dobrem desetletju. Kasneje, ko je Turistično društvo Kamnik propadlo, je bila dodeljena izvedba vseh kulturnih programov v okviru prireditve Dnevi narodnih noš Zvezi kulturnih organizacij Kamnik. Organizacijo prireditve v letih 1998 in 1999 je prevzela Občina Kamnik. Leta 2000 je Občina Kamnik ustanovila javni zavod Agencijo za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, ki se je leta 2011 preoblikovala v Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, leta 2017 pa v Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Za organizacijo prireditve že ves čas skrbi Odbor za pripravo prireditve Dnevi narodnih noš, v katerem se je do sedaj zvrstilo lepo število članov.
Letni strošek prireditve je ocenjen na 80.000 evrov, pri čemer polovico prispeva Občina Kamnik, drugo polovico pa pridobijo organizatorji sami. Pobiranje vstopnine je bilo že pred mnogimi leti opuščeno.
Kamničani in narodne noše
V Slovenskem etnološkem leksikonu lahko preberemo, da je narodna noša ime za kmečko obleko, kakršno so proti koncu 19. stol. začeli nositi narodno zavedni meščani ob določenih slavnostnih priložnostih in kakršna je bila dotlej v rabi samo pri kmetih. Z njo so izražali pripadnost določenemu kulturnemu izročilu in s tem slovenstvu. Narodna noša je bilo tudi ime za slovensko kmečko obleko prvih šestih desetletij 19. stol. Meščanstvo, predvsem ženske, so jo pogosteje nosile v 20. stol., zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. Na Slovenskem nimamo enotne narodne noše, se je pa skozi zgodovino oblikovalo več različic: gorenjska, štajerska, ljubljanska, prekmurska…
Začetke oblikovanja oblek, ki so se razvile v narodne noše, najdemo v zgodnjem 19. stoletju, ko so pod vplivom evropskih romantičnih idej intelektualci spoznali, da je na Slovenskem pravzaprav kmečki sloj tisti, ki tvori jedro naroda.
»»Kranjsko nošo« so nosili tudi Kamničani in sicer tisti srednji sloj, ki ni bil dovolj premožen, da bi se v oblačenju zgledoval po tujih vzorih in ni čutil pripadnosti višjemu sloju ali pa je bil tako zavezan zemlji in okolju, da je to pokazal tudi z obleko.«
[Marjanca Klobčar: Vsi obrazi narodnih noš, 25. dnevi narodnih noš Kamnik 1995].
Knjižnica hrani publikacijo, izdano ob Dnevih narodnih noš 1995, ki na naslovnici prikazuje detajl s kamniške skrinje iz leta 1829 – gostilničarko v »kranjski noši«. Isti motiv lahko najdemo tudi na letakih in značkah, ki so izšli tega leta.
Leta 1883 je Kamnik obiskal avstrijski cesar Franc Jožef. Dr. Marjanca Klobčar meni, da lahko po oblačilih Kamničanov, ki so ga takrat pričakali, sklepamo, da Kamnik narodnih noš v novi (narodno zavedni) vlogi še ni poznal. Le desetletje kasneje so v Narodni čitalnici začeli zbirati narodne noše za svojo garderobo in jih do leta 1898 nabrali toliko, da so priredili razstavo. Tedaj so se narodno zavedni Slovenci ob slovesnih priložnostih že oblačili v narodno nošo in z njo izražali pripadnost slovenskemu narodu. V njej so hodili na poroke, pogrebe, celo volitve. Ker je bil Kamnik pomembno tržno središče, so bili sejmi pomembna priložnost za oglede in prikaze različnosti narodnih noš, meni dr. Marjanca Klobčar. V nošah so Kamničani pričakali tudi partizane, ko so ob osvoboditvi vkorakali v Kamnik.
Po drugi svetovni vojni je oblačenje v narodne noše zamrlo. Ukinjeni so bili namreč slovesni sprevodi in sejmi, prenehale so meščanske promenade. Pristno kmečko nošo, pozneje črno nošo s pečo, so najdlje ohranili v Podgorju. Bogate kmetice so v teh nošah tudi pokopavali.
Ukinitev predvojnih slovesnosti je spodbudila Turistično društvo Kamnik, da je leta 1966 priredilo prvo povorko narodnih noš. Ker izražanje narodne pripadnosti v tistem času ni bilo zaželeno, je bilo narodno nošo potrebno umestiti v nov kontekst. Vključili so jo v dejavnost folklornih skupin. Status izvirne folklorne skupine je pridobila tudi Folklorna skupina Kamniška Bistrica. Le-ta si je od samega začetka prizadevala, da bi bila v programu Dnevi narodnih noš navzoča tudi ljudska kulturna dediščina: ljudske viže in plesi ter pesmi in običaji.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine
Kamniško turistično društvo je na prvi prireditvi leta 1966 želelo prikazati stare, ohranjene noše, zato so k udeležbi povabili lastnike noš iz vse Slovenije. Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je prireditve v povorki in folklornih nastopih udeležilo 350 narodnih noš. Prireditev je nastala in obstala po zaslugi zvestih ohranjevalcev ljudske dediščine, ljubiteljev narodnih noš in posameznikov, ki so s svojo zagnanostjo in elanom prireditvi vseskozi dajali zagon.
Ena najbolj zvestih udeleženk kamniške priredite, pokojna Pepca Paglavec, je dejala: »Dolgoletni tajnik Turističnega društva Alfonz Skala je bil zelo natančen in vesten pri organizaciji narodnih noš. Želel je, da bi šle izvirne narodne noše v posebni skupini, da bi se ločili od posodobljenih in manj izvirnih, vendar mu ni vedno uspelo. Za izvirnost si je zelo prizadevala tudi gospa Mara Pucljeva.«
[34. Dnevi narodnih noš Kamnik 2004, Kamnik 10.–12. september 2004, Kamnik: Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, 2004, str.: 8]
Organizatorji so se ves čas srečevali s problemom ohranjanja in nihanja kakovosti predstavitve oblačilne dediščine. V sprevodu so sodelovali tako tisti, ki so imeli od svojih prednikov shranjene predmete oblačilne dediščine, kot oni, ki so si kupili ali izdelali po izgledu in materialu manj ustrezna oblačila. Tudi zato so si organizatorji prizadevali, da bi z razstavami na temo oblačilne dediščine, z ocenjevanjem oblačil v povorki in z organizacijo predavanj in delavnic, obogatili prireditev in jo dvignili na višji nivo.
S pomočjo uglednih strokovnih sodelavcev, med katerimi je treba posebej izpostaviti etnologa in raziskovalca oblačilne dediščine dr. Bojana Knifica, je Kamnik sčasoma postal vsakoletno prizorišče verodostojnih predstavitev narodnih noš oziroma folklornih kostumov z več tisoč izbranimi udeleženci, ki ponazarjajo oblačilno dediščino preteklosti sodobnemu človeku.
Povorka
Vrhunec vsakoletne prireditve predstavlja povorka s predstavitvijo narodnih noš različnih pokrajin, ki tradicionalno zaključi večdnevno kulturno-etnološko dogajanje v Kamniku. Vsako leto se skozi mestno jedro sprehodi okoli dva tisoč narodnih noš.
»Povorka, ki se odvija pred očmi številnih gledalcev, nosi v sebi vse značilnosti nekdanjih slovesnih kamniških sprevodov in promenad, pa tudi značilnosti ljudskega gledališča: ponazarja preteklost, kot jo vidijo udeleženci in številni gledalci.«
[Marjanca Klobčar: Vsi obrazi narodnih noš, 25. dnevi narodnih noš Kamnik 1995, Kamnik: Občina Kamnik, Organizacijski odbor Dnevov narodnih noš-Kamnik ’95 in Zveza kulturnih organizacij Kamnik].
Posamezni oblačilni kosi, ki jih je mogoče videti na nedeljskem sprevodu, so izdelani po postopkih, ki so jih poznali v preteklosti (še zlasti vezeni deli oblačil). Pogosto jih odlikuje skrbno izbrano blago (tudi ročno tkano), a kljub temu po mnenju dr. Bojana Knifica ne moremo povsem trditi, da so identični tistim iz preteklosti. Čeprav na nek način predstavljajo preteklost, so dejansko plod sedanjosti. Še tako natančna in dosledna analiza življenja v preteklosti ne more zagotoviti identičnega prenosa v sedanjost. In za to pravzaprav tudi ni nobene potrebe. Z narodno nošo namreč poudarjamo identiteto in jo z njo tudi gradimo, je še prepričan Bojan Knific.
Viri in literatura:
Bojan Knific: Obleka naredi človeka, 35. Dnevi narodnih noš Kamnik 2005 Kamnik 9.–11. september 2005, Kamnik: Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, str. 15
Franc Svetelj: Iz pisane zgodovine kamniških dnevov narodnih noš, 30. dnevi narodnih noš Kamnik 2000, Kamnik: Organizacijski odbor DNN 2000, Občina Kamnik, str. 6
Katarina Bergant: Zraste, vzcveti in širi svoje plodove. V besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranja, Ob 40. obletnici Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, Kamnik: Agencija za razvoj turizma in podjetništva; Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2010, str. 88–89
Marjanca Klobčar: Vsi obrazi narodnih noš, 25. dnevi narodnih noš Kamnik 1995, Kamnik: Občina Kamnik, Organizacijski odbor Dnevov narodnih noš-Kamnik ’95 in Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Mateja Narat, Zavod za turizem, šport in kulturo
Milena Kodra, Jasna Paladin: Organizacija prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku, projektna naloga, 2002
Pogovor s Tonetom Ftičarjem, vodjo območne izpostave JSKD in Miranom Jerebom, upokojenim direktorjem Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik
Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 357
Tone Ftičar: Pogovor s Francijem Poljanškom, dolgoletnim strokovnim in organizacijskim vodjem kamniških folklornikov, Kamniški zbornik 21, 2012, Kamnik: Občina Kamnik, str. 245–256
