Kljub temu, da je lončarska obrt izumrla, se v Kokarjah trudijo ohranjati spomin nanjo. Vsak leto Krajevna skupnost Kokarje priredi Lončarski praznik v poklon dolgi tradiciji lončarstva. Prizadevanja za ohranitev tradicije je pred leti nadgradil Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, ki je s finančno podporo Občine Nazarje ter aktivnim sodelovanjem krajevnega odbora Kokarje uredil 12 km dolgo lončarsko pot Kokarski klobuk. Ta je opremljena z opisnimi tablami, ki pohodnike seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadrečki dolini.
Pohodnike na poti pričakuje sedem opisnih tabel, vsaka je postavljena v drugem zaselku v nazarski občini. Pot se prične v Nazarjah, na prvi tabli je opisan zgodovinski oris začetkov zadrečkega lončarstva, na njej je tudi zemljevid lončarskih krajev ob Savinji in Dreti.
Pohodniki se nato odpravijo v zaselek Žlabor, natančneje v Petelinek. Na tam locirani tabli so opisani glinokopi in »cegvance« – peči za opeko. Tretja informativna tabla v Kokarjah opisuje prodajo glinenih izdelkov s poudarkom na znamenitem »kokarskem klobuku«, ki je bil namenjen peki krvavic. V vasi Potok pohodnike pričakuje četrta tabla, na njej sta zapisana lončarski red in propad lončarske obrti, ko je leta 1931 z delovanjem prenehala še zadnja znana lončarija v Potoku.
Tabla v naslednji vasi Pusto Polje opisuje črnolončarstvo in lončarsko »kopo« (peč za lončene posode). Iz Pustega Polja se pohodniki po krožni poti pričnejo vračati proti Nazarjam. Predzadnja, šesta postojanka je pri tabli v Lačji vasi, tam lahko pohodniki prebirajo o izobraževanju lončarjev, saj je splošni lončarski red zahteval tudi urjenje lončarja za dobo treh let. Lončarska pot se nato poda še v Dobletino, zaselek pred Nazarjah, kjer je postavljena še zadnja opisna tabla. Na njej so opisi in skice črnolončarskih izdelkov.
Pohodniki se nato odpravijo nazaj na izhodiščno točko v Nazarje. Na vseh tablah (z izjemo prve in druge) so zapisana tudi imena poznanih lončarjev iz kraja, kjer je tabla postavljena.
