Material za izdelavo lončenih izdelkov je bila glina. Nabirali so jo na terciarni terasi Savinje in v spodnjem toku Drete, kjer so še danes vidne nekatere jame: nad Čuki, pri Jarki, na Lazah, nasproti gasilskega doma v Lačji vasi in prek celotne Gorice ob Dreti do Dobletine.
Poznana glinena kuhinjska posoda je bila zgoraj razširjena, proti dnu pa zožana zaradi lažjega prenašanja z burklami (oprijemali), ki so sestavljene iz lesenega držaja, na katerega je nasajen železni nosilec z dvema rogljema v obliki črke U. Te so uporabljali za postavljanje lončenine v ognjišča. Posoda se je razlikovala po prostornini, ki je lahko bila od 2 do 10 litrov. Na osnovi prostornine in namembnosti so nastala zanimiva poimenovanja posode. Poznamo mali, srednji in veliki pisker (lonec), svinjski, mlečni pisker, pisker za župo, latvico za mleko, možnar …
Posode za shranjevanje so bile žganjar (posoda za kuhanje žganja), mastnek, maščobnek (posoda za mast), fžunek (posoda za fižol), kašnek (za kaše), župnje ali dvojček (posodba za nošenje hrane na polje), bariglo (posodba za tekočino), kokarski klobuk …
Najbolj znana in značilna posoda zadrečkega lončarstva je kokarski klobuk. To je bila posoda za peko klobas oblike obrnjenega damskega klobuka. Klobuk so postavili v peč in na posodo namestili mrežo (ali prekrižane lesene trske), preko katere je odtekala maščoba iz klobas, ki so jo kasneje še uporabili, na dno posode.
Posoda za kuhinjska opravila je bila običajno brez okraskov, posoda za shranjevanje pa je imela različne ornamente. Jedilne posode so imele na dnu ornamente z rastlinskimi motivi, ornamente Jezusa in Marije, črtaste obrobe, začetnic kupca … Izdelovali so tudi šparoc, hranilnik za shranjevanje kovancev, v obliki vojakove glave ali prašička.
Na kokarskem območju niso izdelovali večbarvnih loncev, temveč izedelke bolj kakovostnega in bolj cenjenega črnega lončarstva. Lonci so bili temno sive in črne barve, v manjšem obsegu pa svetlo sive in rdeče-opekaste.
Poleg kokarskih lončenih izdelkov so iz gline izdelovali tudi »cegu« (opeko). Tako imenovane »cegvance« (peči za opeko) so stale v bližini glinokopa.
