Mizarstvo se je kot poklicna obrt iz domače mizarske dejavnosti razvilo v poznem srednjem veku. V 1. polovici 19. stoletja so se mizarji začeli združevati v zadrugah, nastala so tudi nekatera pomembna mizarska središča. Med najbolj znanimi sta Šentvid in Solkan, mizarska obrt pa je bila prisotna tudi v drugih večjih slovenskih mestih. Bližina gozdov, bogastvo z viri lesa ter posledično prisotnost večjega števila žag je pripomogla k razvoju mizarske dejavnosti na Dolenjskem. V Novem mestu je v 1. polovici 20. stoletja delovalo več mizarskih delavnic, ki so zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva po mizarskih izdelkih, iz nekaterih pa so se sčasoma razvila tudi večja industrijska podjetja.