V nadaljevanju bo obravnavanih pet izbranih pesmi, v katerih je poudarjena tematika rodoljubja.
Prva obravnavana pesem, v kateri se zrcalita rodoljubje ter duhovna pripadnost matični domovini, bo preprosta pesem z globokim sporočilom »Mladim srcem«, po kateri nosi Rojčeva pesniška zbirka tudi naslov.16
Mladim srcem misli gre namen,
da ohranil narod
besede svoje bi pomen.
Usodni nam vihar
dobrine vse lahko razblini,
in zopet se ugodje vrne
ob rastoči plimi.
A zatajena istovetnost
rodni družbi za vedno te odrine.
Ostaneš sam
izrodek domovine.
Ta preprosta, a obenem povedna pesem je posvečena mladi generaciji v želji, da bi spoštovala svoj rod in zvesto ohranjala njegovo besedo, in sicer ne glede na to, kakšne preizkušnje jim prinese življenje. Rodoljubje veje iz vsake kitice in besede ter je zaznamovano s pesnikovo življenjsko izkušnjo z grenkim prizvokom, ki je vsekakor posledica vojne, oddaljenosti od rodnih krajev in izkušnje zaznamovanega življenja v zamejstvu. Ključ do kulturne in narodne enotnosti se skriva v mladini, ki lahko postavi in ohrani trdne temelje ljubezni do ohranjanja domovine in ji ostane zvesta v duhovni pripadnosti.
Naslednja obravnavana rodoljubna pesem nosi naslov »Zakaj vas tako moti«.
Zakaj vas tako moti
da mati govorica
postala nam bi tudi
naroda pravica!
Zakaj do nas sovraštvo
kipi iz vašga lica,
mar ni bila človeška
tudi vaša rojenica!
Nikar ne preko nas,
sodržavljani dragi,
iz daljnih step prijazno,
vam kličemo Slovani.
Na zadnjem soškem bregu
domovine Slave
nudimo iskreno
vam našo roko sprave.
Da narodov sožitja
tujega porekla,
preko tal furlanskih
beseda bode tekla.
Kljub izrazitemu rodoljubju, ki ga je Franjo Rojec gojil do slovenske zemlje in domovine, ni bil nikoli represivno sovražen do tujega teritorija, s katerim je bilo matično ozemlje skozi zgodovino v nacionalnem konfliktu. Glede na težke življenjske preizkušnje si je vedno želel le miru in sprave, ki so ju opevali in želeli že naši največji literarni ustvarjalci. Tudi David Bandelj pri kratki obravnavi Rojčeve literarne ustvarjalnosti in razgibane življenjske poti izpostavi ravno vrednote miru in sožitja in pravi, da je pesnik »skozi vrednote humanosti in narodne zavednosti mlajšim rodovom zapustil polnokrvno poezijo, ki hrepeni po prostoru sožitja in sprave med na meji živečimi narodi.«17 V tej čustveno nabiti pesmi je predvsem izpostavljena težnja po pravici do matičnega jezika, ki je bila v zgodovini mnogokrat brutalno kršena in ostaja še vedno neizbrisan madež v kolektivnem spominu naroda na obrobju. Kljub temu pa pesnikova nežna duša miroljubno poziva k simbolični roki sprave med obema nekdaj sprtima narodoma na zahodnem stičišču »Kulture višja rast« je naslov naslednje obravnavane pesmi z domovinsko in rodoljubno tematiko.
Od snežnih Alp
do modrega Jadrana
domovina sončna
primorskega Slovana.
Stičišče treh omik
slovenski lik oblikovalo,
miroljubni čut sožitja
ljudem posredovalo.
Slovenska mati tu
nas srčno je vzgojila,
ljubezen prva tu
se v srcu porodila.
Mladosti pesem tu
duševno nas hranila,
očeta roka tu,
naš dom nam je zgradila.
Velika mati Slava tu
potomstvu izročila,
rodoljubja živelj –
srca naša okrepila.
Fašizma srepa sila,
globoko nas žalila,
a v narodu odpor
in vero vase okrepila.
Kulture višja rast
pogube nas rešila,
hrabrost in pogum
nam v dušo zarodila.
Pripadnost domovini je vedno pogojena tudi s kulturnimi vrednotami. Kultura je temelj in povezovalni element naroda z matičnim ozemljem. Sentimentalno-rodoljubna tematika pesmi slavi zavedanje kulturnih in duhovnih vrednot, ki so pripomogle v borbi z okupatorjem za narodno identiteto, vero v jezik in domovino. Brez močnega domovinsko-kulturnega zavedanja bi se slovenski narod sesedel v okupatorjevem primežu. Posledica fašističnega pritiska pa je bila dejansko tudi krepitev poguma in ljubezni do domovine, česar se je zavedal in na lastni koži občutil tudi pesnik sam. Bolečo izkušnjo, iz katere pa vendarle veje optimizem in moč v slovensko besedo, je Rojec s tankočutnostjo prelil na papir in izpovedal svoja čustva ter izrazito izražene rodoljubne življenjske nazore. Tudi Emil Devetak, ki je do zdaj v že omenjeni uvodni besedi pesniške zbirke Mladim srcem še največ napisal o življenju in delu Franja Rojca, pravi, da se iz mnogih pesmi preprosto in izrazito razume, da je bil »Franjo odločen zagovornik ideje o sožitju narodov, nesmiselnosti vojne in odporu proti krivicam; iz verzov diha globoka humana vsebina.«18 Pesnik je kot izobraženec in intelektualec čutil potrebo po izražanju in ozaveščanju moralnih vrednot. Bridke izkušnje iz preteklosti so ga gnale k refleksijam o krivicah in trpljenju ter k spodbudam v obliki vezane besede, da se težki trenutki iz zgodovine ne bi nikdar več ponovili.
Zadnja obravnavana pesem s hudomušno, a trpko noto iz naslova rodoljubne tematike nosi naslov »Tržačan«.
Nekdanji tržačan je bil kozmopolit;
dar jezikov
imel zelo razvit.
Kot vsak kulturni človek
ljubil svojo
a vseh drugih
spoštoval je bit.
Danes buržujsko izmaličen,
je postal do nas srdit,
da melonarstvo izkorišča
kot pravi parazit.
Če govoriš mu po slovensko,
te gleda kot bandit,
če pozavnaš mu po nemško,
postane čudovit.
Strupen odnos
do naše govorice
nosi tudi svoj profit.
Pesem z zbadljivo tematiko v sebi skriva globljo problematiko vprašanja slovenskega jezika v zamejstvu, natančneje na tržaškem ozemlju. Literarna zgodovinarka Marija Pirjevec v sklepnih besedah Tržaške knjige utemeljeno pravi, da je prihod ene tretjine Slovencev in Trsta pod savojsko kraljevino po končani svetovni vojni pomenil »zgodovinski prelom katastrofalne vrste.«19 Začela se je velika in težka borba za jezik in duhovne domovinske vrednote, v katere je bil Franjo Rojec neposredno vpet do konca svojega življenja tako v ostrejših kot v sodobnejših milejših oblikah. Rojec v tej nagajivi in satirični pesmi predvsem izpostavi problematiko zatajitve lastne narodnosti, kulture in jezika. Pokaže, kako se je literarni subjekt v obliki rojaka negativno asimiliral v nekdaj naše okolje in začel delovati izrazito subverzivno proti lastnemu narodu, osebni domovinski identiteti ter začel simpatizirati z drugo zgodovinsko izpričano okupacijsko skrajnostjo.
Na tem mestu se sklenejo izbor in razmišljanja o izbranih pesmih z rodoljubno tematiko iz Rojčeve zapuščine, v nadaljevanju pa se bo pod drobnogled vzelo izbrane reprezentativne pesmi s podobami severnoprimorske pokrajine, ki so vsekakor metaforično in tudi neposredno povezane s tematiko rodoljubja in zaokrožujejo celoten prispevek.
16 Vse pesmi so izbrane iz Rojčevega tipkopisa ter z dovoljenjem sinov Iva in Marka dobesedno prepisane v celoti, da v vsej polnosti in obliki zaokroženo sklenejo obravnavo in interpretacijo pesmi.
17 Bandelj, 2009, 380.
18 Devetak, 1996, 15.
19 Pirjevec, 2001, 388.