Po obrambi doktorske disertacije je nadaljevala z raziskavami polisaharidov do leta 1933, rezultati njenega raziskovalnega dela pa so bili objavljeni v članku Studien über Pflanzenkolloide. 41, Zur Kenntnis des Isolichenins.
Po drugi svetovni vojni je nadaljevala s to raziskavo, na osnovi pričakovanega sodelovanja znanstvenih sredin in gospodarstva pa je po naročilu Glavne direkcije za živilsko industrijo opravila sledeče raziskovalne naloge: izolacija teobromina iz luščin kakava, izolacija kofeina iz kave, priprava ergosterola in vitamina D iz kvasa, priprava vitamina E iz kalčkov koruze. Sodelovanje pa je potekalo tudi neposredno, z barvilno industrijo na osnovi dogovora z Znanstvenim zavodom za industrijska raziskovanja.70 Proučevala je polisaharide, se ukvarjala s sintezo in analizo barvil ter z raziskavami izolacije in analize naravnih fiziološko učinkovitih snovi, posebej alkaloidov iz zdravilnih rastlin. Z Aleksandro Kornhauser sta raziskovali ržene rožičke ter s tem oblikovali izhodišče za farmacevtsko proizvodnjo alkaloidov iz teh rožičkov.71
Iz spominov njenih učencev in študentov izhaja neizmerno spoštovanje do Marije kot raziskovalke, pedagoške mentorice in osebnosti. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je vplivala na vzgojo slovenskih kemikov po drugi svetovni vojni. Bila je mentorica 161 diplomantom in 15 doktorandom.72 In na vzgojo mladega strokovnega kadra je bila izjemno ponosna.73 Širše pa je vplivala na reformiranje pouka kemije na srednjih šolah. Z vztrajnostjo in doslednostjo je naredila uspešno kariero. Pomen doslednosti so spoznali njeni učenci na poljanski gimnaziji, ki so se želeli ponorčevati iz nje, zanje premalo elegantno oblečene profesorice.74
70 FKKT, Perpar, dr., ing., Marija, K-a/63, Uslužbenski list št. 8019. 71 Kornhauser, 1994, 306.
72 Tišler, 1990, IV.
73 FKKT, Perpar, dr., ing., Marija, K-a/63, Evidenčni list za vodilni in strokovni kader, dr. ing. Perpar /Ivan/ Marija.
74 Torkar, 1979, 23–25; Torkar, 1989, 9–11; Torkar, 1993, 17–20.
