Z izumrtjem grofov in knezov Celjskih leta 1456 je Celje izgubilo položaj knežjega mesta, s tem pa tudi svoj dotedanji pomen. Miniti so morala stoletja, da se je ponovno dvignilo. Njegov ponovni vzpon se je začel šele konec 19. stoletja, povezan pa je bil predvsem z uveljavljanjem industrije. Med tistimi, ki so bili za razvoj industrije v Celju najbolj zaslužni, vsekakor posebno mesto pripada Westnom. Predstavljali so pravi fenomen, saj se jim je v sorazmerno kratkem obdobju uspelo iz skromnih podjetnikov dvigniti v največje industrialce v Sloveniji in vsej Jugoslaviji.
Kot nadvse uspešni podjetniki so Westni zagotavljali kruh tisočim slovenskim delavcem in njihovim družinam. Svoja podjetja so imeli ne le v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji, ampak tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Pri tem je treba posebej poudariti, da je njihov vzpon med veleindustrialce omogočila predvsem njihova tovarna emajlirane posode v Celju, ki je poslovala tako uspešno, da so z ustvarjenim dobičkom lahko začeli kupovati delnice drugih podjetij. Westni pa se niso uveljavili samo na področju podjetništva, ampak tudi v bančništvu, saj so bili lastniki nekaterih pomembnih denarnih zavodov.
Njihova nadvse uspešna podjetniška zgodba, ki se je pričela davnega leta 1894 s prihodom Adolfa Westna starejšega v Celje in z ustanovitvijo obrtnega podjetja za emajliranje surove posode, je žal trajala samo okroglega pol stoletja. Končala se je leta 1945 z zaplembo in s podržavljenjem vseh njihovih podjetij in denarnih zavodov ter ostalega premoženja. S tem so bili Westni kot podjetniki uničeni in so postali zgodovina. Vendar je zapuščina, ki so nam jo pustili, vidna še danes. To so predvsem njihova nekdanja podjetja v Sloveniji, ki vsa še vedno uspešno poslujejo; v Celju pa na Westne poleg podjetij, ki so nastala iz EMA kot naslednika nekdanje njihove tovarne emajlirane posode, spominja tudi Gaberje, ki kot tipično industrijsko in delavsko naselje predstavlja pomemben arhitekturni spomenik.
Čeprav so bili Westni podjetniki evropskega formata, se jih danes spominjajo le še nekateri najstarejši Celjani, medtem ko velika večina ljudi v Sloveniji zanje ni nikoli niti slišala. V veliki meri gre to pripisati temu, da se o podjetnikih v obdobju socializma skoraj ni pisalo, če pa se je, pa se jih je, v skladu s komunistično ideologijo, prikazovalo predvsem kot kapitalistične izkoriščevalce. To je veljalo tudi za Westne. Danes, ko v Sloveniji zasebno podjetništvo znova predstavlja temelj našega gospodarstva in ko so podjetniške sposobnosti posameznikov znova cenjene, je končno nastopil čas, da Westnom v zgodovini celjske in slovenske industrije priznamo tisto mesto, ki jim pripada.
