Ko je leta 1918 s koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske večji del Slovenije prišel v okvir novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je to Westnom sprva povzročilo določene težave. Ker sta bila Avgust Westen in Adolf Westen ml. avstrijska državljana, torej državljana sovražne države, so jugoslovanske oblasti nad njunim podjetjem uvedle sekvester, kar pomeni, da so ga začasno postavile pod svojo upravo. Nastali problem sta brata rešila tako, da sta sprejela jugoslovansko državljanstvo, s čimer je bil sekvester nad njunim podjetjem ukinjen.
Prehod večine Slovenije pod Jugoslavijo je imel za nadaljnje poslovanje Westnovega podjetja ugodne posledice, saj se mu je s tem odprlo jugoslovansko tržišče, na katerem tedaj ni bilo nobenega drugega podjetja, ki bi proizvajalo emajlirano kuhinjsko posodo. Ker je bilo povpraševanje po tej posodi vse večje, so se pokazale potrebe po širjenju proizvodnje. Da bi se temu prilagodili, so Westni morali poskrbeti za njeno povečanje. S tem ciljem so se leta 1924 odločili, da svoje podjetje iz posamične firme (tvrdke) preoblikujejo v delniško družbo in s tem povečajo njegov kapital. Ker po obstoječi jugoslovanski zakonodaji člani delniške družbe niso smeli biti samo družinski člani, so Westni, kot družabnike vanjo vključili ravnatelja njihovega podjetja Josefa Pfeifferja in kot zunanjega člana lastnika šoštanjske usnjarne Franca Woschnagga. Vendar pa sta bila oba brez lastništva nad delnicami in zato tudi brez glasovalne pravice. S tem so bili formalni pogoji za ustanovitev delniške družbe izpolnjeni.
Ministrstvo trgovine in industrije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je dovoljenje za ustanovitev delniške družbe izdalo 13. maja 1924, do njene ustanovitve pa je prišlo na ustanovnem občnem zboru družabnikov 25. maja 1924. Delniška družba je bila pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju 2.julija 1924 registrirana pod imenom A. Westen, delniška družba v Celju, Tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode (skrajšano: A. Westen d. d.). Ob ustanovitvi delniške družbe je njena glavnica znašala 5.000.000 din, razdeljenih na 50.000 polnokritih na prinositelja se glasečih delnic po 100 din. S sklepom občnega zbora družbenikov dne 28. septembra 1924 se je z izdajo novih delnic po 100 din delniška glavnica dvignila na 20.000.000 din, s sklepom občnega zbora družbenikov 23. julija 1930 pa na 25.000.000 din.
Čeprav je tovarno emajlirane posode formalno prevzela delniška družba, je ta dejansko še naprej predstavljala Westnovo družinsko podjetje, saj sta ob ustanovitvi delniške družbe lastnika vseh izdanih delnic postala samo Adolf Westen ml. in Avgust Westen, in sicer vsak do polovice. Njun stric Adolf Westen st., ki je bil avstrijski državljan, in je, kot že rečeno, od leta 1912 dalje živel v Gradcu, je bil sicer predsednik delniške družbe, ne pa tudi solastnik njenih delnic. Leta 1932 je umrlega Franca Woschnagga v upravnem odboru zamenjal sin Adolfa Westna ml., dipl. inž. Max Adolf Westen.
Max Adolf Westen (1913–1955) se je rodil 7. novembra 1913 v Gradcu očetu Adolfu Westnu ml. in materi Annemarie Westen, roj. Hünermann. Osnovno šolo je končal v Celju, srednjo šolo pa v Gradcu. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval v Dresdenu in v Stuttgartu. Ko je leta 1935 diplomiral in postal diplomirani inženir kemije, se je takoj zaposlil v očetovi in stričevi tovarni emajlirane posode in že naslednje leto postal njen obratovodja. Na tem položaju je ostal do konca vojne leta 1945.
