Avtošole na Koroškem se v boju za kandidate ne branijo nelojalne konkurence – ni kontrole nad izvajanjem izobraževanja.
»Dejstvo je, da smo zaradi anarhije na področju zakonodaje in metod, kako priti do kandidatov, razvrednotili svoje delo,« je včeraj dejal Janko Torej, vodja avtošole AMD Ravne. V Slovenj Gradcu so se namreč sestali štirje predstavniki koroških avtošol (iz AMD Slovenj Gradec in Mototempo Prevalje ni bilo nikogar), vabljeni so bili tudi načelniki upravnih enot, a tudi teh ni bilo (z izjemo predstavnice ravenske upravne enote).
Pobudo za sestanek je dal Stane Miglič, vodja dravograjske zasebne avtošole Motomentor. Dogovorili pa naj bi se za nove cilje delovanja avtošol, večjo strokovnost in enotne cene za teoretični del izobraževanja voznikov.
Konkurenca, ki je pred nekaj leti z ustanovitvijo zasebnih šol na Koroškem povzročila boj za kandidate, vsem avtošolam ni pisana na kožo. Navzven pa se to kaže tako, da vsakdo vsakogar kritizira, kandidatov pa največkrat ne zanima kakovost šole, temveč cene. Te se med seboj razlikujejo, teoretični del pa je kandidatom ena od avtošol doslej ponujala zastonj.
»Če hočemo pri teoriji priti na nekdanjo kakovostno raven, ta del izobraževanja ne bi smel biti zastonj, navsezadnje je to kaznivo po zakonu o nelojalni konkurenci,« je menil Miglič.
Janko Torej pa, da je število prometnih nesreč dovolj zgovoren podatek, ob katerem bi se morali zamisliti in se izobraževanja kandidatov resneje lotiti. »Cene so problematične, saj ljudi preslepijo, ne zavedajo pa se posledic. Odnos oblasti do te problematike je neodgovoren in če kdo meni, da bo trg opravil svoje, bo cena za to previsoka,« je še dejal Torej.
Predstavnik avtošole Relax Tone Gostenčnik se je zavzel za zdravo konkurenco, korektnost in medsebojno spoštovanje. Opozoril je, da inštruktorji ene avtošole opravljajo inštruktorje druge, da se dogaja, da ena avtošola lepi plakate čez plakate druge ali jih odstrani, skratka, da gre za nelojalno konkurenco, ki je med samo šestimi avtošolami na tak način odveč. »Konkurenca ni tako huda, da se ne bi mogli dogovoriti za pravila. Tisti, ki smo ostali, imamo namen delati resno. Morda res nihče ne dela stoodstotno po pravilih, a kandidatom bi morali ponuditi kvalitetno izobraževanje,« je rekel Gostenčnik. Torej a se je vprašal: »Ali smo toliko zreli, da lahko začnemo graditi na kvaliteti?« In dodal, da cene ne smejo biti vaba za kandidate.
Dogovor štirih predstavnikov avtošol je nazadnje bil, da naj bo cena za teoretični del izobraževanja 4000 tolarjev, o cenah ure vožnje pa bi se ponovno dogovarjali pred počitnicami. Dogovor bo seveda obveljal, če se bosta s tem strinjali tudi avtošoli, ki se sestanka nista udeležili.
Predsednik izpitne komisije Franc Konečnik je opozoril, da je vrednota življenje in ne cena izpita.
Resne kontrole izvajanja izobraževanja v avtošolah ni. Ni skrivnost, da le redke avtošole izvajajo predpisanih 35 ur teoretičnega dela tečaja, kandidati, predvsem mlajši, zato raje gredo tja, kjer hitreje dobijo karton. Anica Veler z upravne enote Ravne je namreč povedala:
»Kvalitete poučevanja ne moremo kontrolirati, ker za to nismo usposobljeni. Lahko pregledamo samo poslovanje, to pa je urejeno.«
Kot kaže, dokler država tega področja ne bo uredila z ustrezno zakonodajo, bo to urejal trg, vendar bodo avtošole morale računati na to, da tudi ta postaja vedno zahtevnejši.
Zlatka Strgar
Vir: Večer, letnik 52, št. 28, 1996, str. 13.
