Slavko Ciglenečki je kot fotograf v Šmarju pri Jelšah začel delovati v tridesetih letih prejšnjega stoletja in fotografiral kar sedem desetletij. Ves njegov opus ohranja podobo naravne in kulturne dediščine nekdanjega Šmarja in okolice. Slavko Ciglenečki ni bil le krajevni fotograf, ki je s fotografiranjem portretov in krajevnih dogodkov preživljal družino, temveč njegove fotografije izražajo tudi njegov umetniški talent.
Fotografski atelje sta imela z očetom v nekdanji Hrašovčevi hiši v Šmarju, kasneje v domači hiši. Fotografiral je krste, obhajila in poroke ter pomembne družinske praznike v Šmarju in okolici, kamor se je največkrat odpravil kar peš. Med potjo je vedno videl kaj zanimivega, kar je fotografiral za svojo dušo. Kasneje je oddaljene kraje obiskoval tudi z motorjem.
Živahno kulturno in družabno življenje v Šmarju med obema vojnama je Slavka Ciglenečkega kot mladeniča spodbudilo k fotografiranju. Slavko ni bil le krajevni fotograf, ki je s fotografiranjem portretov in krajevnih dogodkov preživljal družino, njegove fotografije izražajo tudi njegov izreden umetniški talent. Ljubezen do Šmarja in narave je ustvarila čudovite odtenke šmarske pokrajine skozi njegov fotografski objektiv, posebno mojstrovino pa je dosegal z oblaki ujetimi »med nebom in zemljo«. Na fotografijah je ohranil stare šmarske stavbe, ki so nekoč oblikovale podobo trga, stare običaje ter mnogo pokrajinskih motivov Šmarja. S fotografiranjem številnih dogodkov v Šmarju in okolici je postal pravi kronist šmarskega življenja. Ves njegov opus ohranja podobo naravne in kulturne dediščine nekdanjega Šmarja in okolice.
Neprecenljivo vrednost predstavljajo fotografije dvorca Jelšingrad, predvsem njegove notranjosti, ki je bila med drugo svetovno vojno izropana in uničena. Leta 1937 je takratni lastnik Jelšingrada Viktor Cais Ciglenečkega prosil, da bi fotografiral notranjost gradu, ki je bila ljudem nepoznana. Ponudba se mu je zdela nadvse zanimiva in jo je z veseljem sprejel. Natančno je fotografiral vse prostore v gradu in s tem ohranil pomembno pričevanje takratne notranje ureditve edinstvenega dvorca v Sloveniji.
Za svoje fotografsko delo je Slavko Ciglenečki prejel številne diplome, med njimi leta 1986 Aškerčevo plaketo z listino občine Šmarje pri Jelšah za sodelovanje na kulturnem področju, leta 1992 pa mu je Društvo fotografskih delavcev Slovenije podelilo društveno diplomo. Leta 2000 je za prispevek k ohranitvi kulturne dediščine Šmarja pri Jelšah prejel najvišje priznanje Občine Šmarje pri Jelšah naziv Častni občan.
Leta 1986 je v šmarskem kulturnem domu pripravil razstavo Šmarje, ki ga ni več. Fotografije na razstavi so prikazovale nekdanjo podobo trga in izginule trške hiše, ki so jih po potresu morali porušiti. Leta 1994 je na pobudo Staneta Jagodiča v Ateljeju Jagodič na Brecljevem razstavil svoj fotografski opus, ki je nastajal med leti 1930 in 1970. Zbirko teh fotografij danes hranimo v domoznanski zbirki Knjižnice Šmarje pri Jelšah.
Nadvse pri srcu mu je bil Lorgerjev ribnik, ki ga je spominjal na lepo, a žal minljivo preteklost. Njegova najljubša umetniška fotografija, za katero je bil tudi nagrajen, se imenuje »Med nebom in zemljo«, posneta leta 1948.