V imena krajev se ne poglabljamo, sprejemamo jih kot nekaj samoumevnega, kot del naslova, kamor pošljemo pismo ali smo tja namenjeni, morda ga omenjamo zato, ker tam živi sorodnik, prijatelj, ker je tam zanimiva trgovina, ponujajo za nas zanimive storitve, kraj, ki je postal znan zaradi dalj časa trajajočih težav, ki tare prebivalce itd. Drugače je, če želimo določen kraj spoznati kot zgodovinsko, kulturno ali turistično zanimivost, takrat si pomagamo z leksikonom, prospektom ali s spletom.
Ljudje so po naselitvi na določenem prostoru pogosto tega poimenovali po tisti krajevni prvini, ki je bila zanje najbolj pomembna za preživetje ali za zaščito – po vodi, pašniku, votlini, vzpetini in kaki drugi značilnosti prostora. Tako so določena krajevna imena nastala že pred prihodom Slovanov, nekatera so se obdržala že od rimskih časov naprej, nekatera pa imajo celo keltski koren. Takih imen je na slovenskem prostoru malo. Največ slovenskih imen krajev je slovanskega izvora. Moravška dolina je glede na to, da je bil prostor okrog današnjih Moravč pomembno poselitveno jedro v prazgodovini, poleg mengeškega, zelo zanimiva tudi z vidika izvora krajevnih imen. To potrjujejo arheološka najdišča.
Večina imen vasi v Moravški dolini (Gestrin: v (nekdanji) skupni občini Domžale) je nastalo že pred koncem srednjega veka (Gestrin 1991, str. 26). V podatkovni zbirki Slovenske historične topografije (ZRC SAZU) najdemo podatke o zgodovinskih dokumentih, v katerih so zapisana imena slovenskih krajev od prve omembe do leta 1500. Seveda je najbolj zanimiv datum prvega zapisa imena, a upoštevati moramo, da so prvi zapisi imena krajev nastali pozneje, lahko tudi mnogo pozneje, kot so v resnici nastala.
