Dokument je prispevala v akciji Zbiramo spomine 2022, Stari običaji in predmeti, ki so se nekoč uporabljali in ga hrani hčerka Silva Trampuž.
Maks Kavčič, rojen leta 1910, je bil doma iz Lipe (Kras, Sežana). Leta 1923 je s svojim gospodarjem, kot hlapec, odšel v Bosno, v Banjaluko, kjer se je izučil kolarske obrti. Leta 1935 je opravil mojstrski izpit in prejel mojstrsko spričevalo za kolarja (na sliki) in obrtno dovoljenje za kolarsko delavnico.
Po drugi svetovni vojni, leta 1946, se je s svojo družino preselil v Slovenijo, v Maribor, kjer je delal v kolarski delavnici. Zaradi potreb po kolarju se je leta 1948 družina spet selila, tokrat na Rakek in leta 1952 v Hruševje. Delal je v Okrajni tovarni vozov Rakek. Ko so leta 1956 kolarja potrebovali na Brionih, so ga povabili, da bi delal za Upravo za otočje Brijoni. Z družino se je preselil v Fažano in je na Brijonih delal do upokojitve, ko so se preselili v Koper.
