Rožnik. Od leta 1910 do 1917 je stanoval pri lastnikih gostilne Zgornji Rožnik; družinah Bergman, Franzot in Pfeifer.
Na pomlad naslednjega leta 1910 je Cankar nekoč slučajno s prijateljem Cvetkom Golarjem prišel na Zgornji Rožnik. Tam je naletel na svojo nekdanjo znanko Štefanijo (Nino) Franzotovo, ki jo je poznal še iz časov, ko je skupaj s Kettejem obiskoval gostilno v Kravji dolini in je po njegovem odhodu v Novo mesto poučeval njene brate v Šiški: Štefanija je bila poročena s koroškim Slovencem Karlom Bergmanom, s katerim sta kot lastnika posestva na Rožniku vodila tamkajšnjo gostilno. Tja je Cankar potem zahajal še večkrat, dokler se ni pogodil z rožniškim gospodarjem, da se bo naselil pri njem. Po kasnejših izjavah članov Franzotove družine se je Cankar za stalno naselil na Rožniku nekako proti koncu marca 1910 in je tam ostal z nekaterimi presledki do poznega poletja 1917. Po istih podatkih se je najprej udomil v gospodarski stavbi, južno-zahodno od gostilniškega poslopja in sicer v sobi, ki je desno od današnje Cankarjeve spominske sobe. Ta vselitev je bila začasna, ker se je kasneje, najbrž poleti 1911, preselil v sobo v prvem nadstropju gostilne z dvema oknoma proti cerkvi in kjer ga je takrat obiskal bratranec Izidor.
F. Dobrovoljc, 1965
