Na lončene najdbe iz obdobja pozne in mlajše bronaste (Bd D1, 2, Ha A1) ter železne dobe (Ha B3/C1) je Winkler naletel leta 1907 pri verjetno prvih sondiranjih na grajskem hribu in potem ponovno spet leta 1910. Omenja tudi lokacijo na Vahtarjevi njivi. Iz teh raziskav so se ohranili številni ročaji in držaji loncev in skodel ter okrašeni odlomki ostenij z aplicirani rebri, ki so bila lahko razčlenjena z odtisi prstov. Spadajo v čas od sredine 14. do sredine 12. st. pr. n. št. Hranijo jih v štajerskem Deželnem muzeju v Grazu. To je čas, ko se je namesto skeletnega pokopa v gomilah uveljavilo sežiganje umrlih (kultura žarnih grobišč) in ko je prišlo do sprememb v poselitveni strukturi.