Ob rimski cesti, ki je vodila iz Kolacione proti Jueni, se je nekje na sredi poti ob vznožju Barbarinega griča v Zagradu pri Prevaljah raztezalo grobišče iz rimske dobe. Krasile so ga marmorne grobnice, ki so si jih postavili prebivalci tedanjega premožnejšega podeželskega sloja iz zaenkrat še nepoznane, verjetno pa v neposredni bližini ležeče podeželske posesti, ki je opravljala še funkcijo mansia.
Poleti leta 1860 so ob gradnji tovarne lepenke Prevalje, še bolj pa koncem 19. stoletja, ko je reka Meža ob nekem neurju silovito izpodjedla bregova, poplavila in verjetno dodobra spremenila tok svoje struge, odkrili kar okoli 50 različno oblikovanih marmornih kamnov. Izdelani so bili iz daleč naokrog poznanega kvalitetnega vzhodnoalpskega marmorja, ki je krasil tudi ostala rimska mesta, kot so Celeja, Petoviona, predvsem pa veličastno rimsko grobišče v Šempetru.
Do danes se je od teh spomenikov ohranila zgolj peščica. Med njimi je najbolj znan t.im. Brančurnikov sarkofag, ki je tudi edini ostal v bližini mesta, kjer je bil najden. Ohranjene različne profilirane plošče, reliefi in kvader z reliefom nimfe predstavljajo različne podobe iz življenja Rimljanov ter njihovih predstav o življenju po smrti. Mogočen torzo v naravni velikosti, danes shranjen v lapidariju v Globasnici, predstavlja nižjega oficirja – centuriona. Upodobljen je v popolni vojaški opremi in z odlikovanjem, ki krasi njegova prsa. Mogoče si ga je prislužil kot nagrado za službovanje v krajih ob Meži.
Tistih nekaj marmornih kamnov iz Zagrada, ki so se še ohranili, si lahko ogledamo v kapeli gradu Ravne. Tam hranijo tudi marmornega leva, ki je bil odkrit na prostoru bivše Železarne Ravne, in nagrobno ploščo z reliefom delfina in trizobom, ki izvira s Preškega vrha.
Nekaj gradbenih členov iz Zagrada hranijo v zasebni lasti na Prevaljah. Kot kaže dosedanje vedenje, je bilo grobišče v uporabi v 2. in 3. stoletju.
V letu 2006 je ekipa Koroškega pokrajinskega muzeja pod vodstvom Saše Djura Jelenko na lokaciji Brančurnikov dol in na območju tovarne Paloma, tovarne lepenke d.d. izvedla zaščitne arheološke raziskave in sondiranja. Prva izkopavanja so dala skromne ostanke iz prazgodovinske in rimske dobe, na območju Zagrada in tovarne Paloma pa smo lahko ugotovili le izredno uničene in premešane do 130 let stare strukture ter debela tovarniška nasutja, ki so v veliki meri uničila prvotno podobo tega dela pokrajine ob Meži.
