Časnik Slovenec je po prvem dnevu vsesokolskega zleta, 13. 8. 1922, minule in prihajajoče dogodke pospremil takole:
»Ob priliki vsesokolskega zleta in VIL mednarodne telovadne tekme se je zbralo v Ljubljani veliko število gostov iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije, Belgije in Luksemburga. Med češkoslovaškimi gosti je omeniti na prvem mestu češkoslovaškega poslanika v Belgradu, dr. Antonina Kalino. Na mednarodni telovadni tekmi so odnesli zmago Čehi, takoj za njimi Jugoslovani; šele za njimi pridejo Belgijci, Luksemburžani in Francozi. Značilno je, da so tudi na mednarodni tekmi katoliških organizacij v Brnu odnesli prvenstvo Čehi in Jugoslovani. Jutrišnjega glavnega sokolskega dne se udeležita tudi kralj Aleksander I. in kraljica Marija. Prestolica Slovenije in z njo cela dežela prisrčno pozdravljata kraljevsko dvojico, brate Čehoslovakc, Srbe, Hrvate ter inozemske goste iz Francije, Belgije, Luksemburga in Romunije. Prepričani smo, da poneso tako naši slovanski bratje kakor inozemci iz naše prestolice najlepše vtise o prebivalstvu Slovenije, ki brez razlike želi, da bi se dragi gostje med nami v vsakem oziru najboljše počutili; najbližji pa so slovenskemu srcu bratje Čehoslovaki, ki so se vedno s slovenskim narodom borili rama ob rami za najvišje ideale svobode, enakopravnosti in bratstva.«
Tri dni po zaključku tega veličastnega dogodka, ki so se ga poleg Francozozov, Belgijcev, Luksemburžanov, Romunov udeležili tudi Alžirci, je odvetnik dr. Alojzij Kokalj v Slovenskem narodu zapisal:
»A kaj naj porečemo o zaključnih prireditvah sokolskega zleta? Bile so to manifestacije za vzvišene in velike Tyrševe ideje, ki so pozvane, da prerode Slovane in jih dvignejo na višek srčne in telesne kulture. Slovesno je bila na teh prireditvah potrjena vez pobratimstva, iskrenega in odkritega bratstva in prijateljstva med severnimi in južnimi SIoveni, SokoIi. Vse slavnosti so pokazale organizatorno moč jugoslovenskega Sokolstva, ono silo, ki tvori temelj in trdnjavo narodne in državne misli. Zletne prireditve jasno pričajo, da je naše Sokolstvo že popolnoma konsolidirano in notranje reorganizirano. To delo je izvršil Sokol v zelo kratkem času. Ustvaril si je po vsej državi enotno in trdno svojo organizacijo, ki je bila v vojni skoro do temelja uničena, in vsem tem organizacijam je vdahnil Tyršev duh. In da je ta organizacija uspela, to nam svedoči vsesokolski zlet, ki bo brez dvoma tvoril ogelni kamen v nadaljnem krepkem razvoji našega Sokolstva.
Kakor so ob zibelki naše sokolske organizacije stali bratje Čehi, tako so nam zvesto ob strani tudi sedaj, ko je naš Sokol ob svojem prehodu mogočno razpel svoja krila, da zbere pod svojimi peroti vse, kar pri nas čuti in misli patriotski. A dočim so preje korakali češki in naši Sokoli ločeni enemu cilju nasproti, so sedaj njih pota strjena, odkar obstoja Svaz češkoslovaškega in jugoslovanskega Sokolstva. Iz rahlih vezi, ki so nas preje spajale z našimi severnimi brati, je ustvarjena trdna nerazrušna zveza, ki ne sloni samo na temelju dejanske potrebe, marveč je globoko usidrana v srcih in čustvovanju obeh bratskih narodov. Kakor sta obe državi sklenili med sabo trdno zvezo, da varujeta svoje interese na zunaj, da uveliavljata svojo voljo, tako so si tudi Sokoli na severu in jugu segli v roke, da z združenimi silami tem laglje izvojujeio zmago svojim idejam. A kakor so politično alijanco pripravljali in izvedli posamni delekovidni državniki, tako so strnili jugoslovenske in češkoslovaške vrste v eno enotno mogočno falango posamni idealni delavci, ki neutrudno orjejo sokolsko njivo. In med temi pripada prvo mesto dr. Scheinerju in dr. Ravniharju, dr. Murniku in Vaničku. Smelo lahko trdimo, da brez teh mož bi se ne bilo izvršilo ono veliko delo. čigar plodove smo z občudovanjem zrli na vsesokolskem zletu. Pred vsem pa gre lepi del zaslug, da so uspeli sokolski dnevi v vsakem oziru tako sijajno, da je upravičeno zadivljena vsa naša javnost, neutrudnemu, požrtvovalnemu, sistematičnemu delu načelnika JSS dr. Viktorju Murnika in njegovih ožjih sotrudnikov.
Naše sedanje Sokolstvo. ki že z uspehom tekmuje s svojim starejšim bratom, je delo njegovih rok, plod njegovega truda. Ni bila lahka ta reorganizacija, ker je bila v nasprotju s starimi tradicijami. A vendar jeklena volja dr. Murnikova. njegova neomahljiva vera v spasonosne Tvrševe. v prakso izvedene ideje, je premagala vse. Danes je ta reorganizacija izvedena že na vsi črti. kar najjasneje priča baš tako prekrasno uspeli prvi jugoslovenski vsesokolski zlet. Mogočen temelj, ki lahko kljubuje vsem viharjem, je zgrajen. Priznanje in čast vsem njegovim graditeljem! Nastopa nova doba: Mogočno to stavbo je treba graditi naprej vse dotlej, dokler se dejanski ne uresniči rek: Kdor Jugosloven, ta Sokol!« (Slovenski narod, 18. 8. 1922)
Bibliografija:
– Spomenica o 1. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922. Ljubljana : Založba Jugoslovenskega sokolskega saveza, 1923.
– Vilman, V.: Prvi ljubljanski stadion : (Vabljeno predavanje v sklopu „Zgodbe z Ljubljanskega gradu“, organizatorjev Festival Ljubljana in Zgodovinsko društvo Ljubljana). Članek je že prej izšel v: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 56, 2008, št. 1, str. 85-98.
– Slovenski narod, Jutro, Jugoslavija, Slovenec, Domoljub: novice, sporedi, komentarji in poročila o dogodkih med 9. in 19. 8. 1922 pa tudi o predzletnih dnevih, novice na datum 23. 7. in 25. 7. ter 4. – 6. 8. 1922.
